Peugeot 304 (1969-1980)

Peugeot 304 Coupé: krajša medosna razdalja, vrata na zadku in Pininfarinina oblika.

Sodil je v spodnji srednji razred in naftna kriza še ni udarila. Model 304 so predstavili na pariškem avtomobilskem salonu leta 1969 in ga proizvajali do leta 1980, najbližja tekmeca pa sta mu bila Renault 12 in Citroën GS.

• 
• 
• 
• 
• 

Novi avto so hoteli narediti s čim manjšimi stroški, zato so uporabili dele, ki so jih že proizvajali. Tehnologi so modelu 204 »odrezali« prednji in zadnji del in to postavili pred hišne risarje. Ti so povečali zadek za 13 centimetrov in nos za 2 centimetra. Medosna razdalja je ostala 259 cm. Rezervna guma je, kot smo navajeni pri »Francozih«, nameščena pod dno prtljažnika, ki ima tako uporabnih dobrih 400 litrov prostornine. Da bi bil avto trendovski, je dobil masko z žarometoma, narejeno po vzoru malo pred njim predstavljenega večjega 504.

Peugeot 304 je lep primer, kako je znala avtomobilska industrija že v tistem času izkoriščati tehnični pojem platforma na praktičen način, ki je zmanjšal stroške zasnove in proizvodnje – na kar nas avtomobilska industrija naglas opozarja šele dobro desetletje. Model 304 je bil namreč na voljo kot limuzina, kombi (Break), kombikupe, kabriolet in dostavnik. Kupe in kabriolet, pri katerih so imeli tradicionalno (pri takih izvedbah Peugeotov) prste vmes Pininfarinovi oblikovalci, imata za 28 centimetrov manjšo medosno razdaljo in (za razliko od drugih različic) menjalniško ročico na tleh.

Motor, v svojem času zelo sodoben, je po zasnovi enak tistemu iz modela 204, le da so mu povečali vrtino in gib. Tako je dobil 1.288 kubičnih centimetrov in 48 kilovatov (65 »konj«) pri 6.000 vrtljajih v minuti. Postavljen je prečno in poganja prednji kolesi. Hladi se z mehansko gnanim, termostatsko vklopljivim ventilatorjem, ki delujoč vzame okrog 5 »konjičev«, a se med normalno vožnjo redko vklopi. Motor ni bil požeruh, bil je med varčnejšimi in je porabil v povprečju deset litrov super bencina na sto kilometrov. Ne razganja ga od moči, namenjen je bil prijetni, udobni in tudi dovolj hitri vožnji z dobro vodljivostjo in odličnimi zavorami. Stotico je dosegel v 16 sekundah in drvel s 150 kilometri na uro. Kasneje so mu namenili tudi zmogljivejši bencinski motor in 1,4-litrski dizelski stroj.

Menjalnik ima štiri sinhronizirane prestave z ročico na volanskem drogu. Rajdni krog znaša (za avto s prednjim pogonom) skromnih deset metrov. Zaradi možne večje obtežitve prtljažnika ima zadaj bolj toge vzmeti, kar pripomore k boljši legi.

Cena je bila med višjimi med konkurenti, a se je odkupil z bogato serijsko opremo. Večina jih je bila opremljenih s strešnim oknom, ki si ga dobil za razmeroma majhno doplačilo.

Matej Kočar Trinko

Foto: Peugeot