Avtomobilski teden 8, 2018

Pobuda o spremembi pravil, ki določajo oziroma dovoljujejo ‘sporočila’ na registrskih tablicah, je šele v povojih.

Nekateri so prepričani, da prej nič ni bilo dovoljeno, drugi, da je sedaj vse. Trivialnost misli oziroma trditve je nesporna, je pa nujnih nekaj podrobnosti.

Te dni je ena izmed poslanskih skupin v parlamentu menila, da bi bilo treba spremeniti pravila, ki dovoljujejo, da na slovenskih registrskih tablicah niso zgolj številke in črke, pač pa tudi ‘sporočila’. Razlog? Vsaj dve registrski tablici, in sicer ‘SPIZDI’ ter ‘PO PICKI’. Prva ima spredaj še kranjsko oznako, druga pa, očitno, postojnsko. V slovenskem parlamentu se rodi veliko pobud, večina jih ima politični predznak, nekaj pa je tudi takih, ki jim kaže prisluhniti, saj opozarjajo na elementarno pomanjkanje zdrave pameti, okusa, etike in še marsičesa. Za moj okus se zdi, da je ta, ki opozarja na neprimernost vsaj dveh opisanih registrskih tablic, povsem primerna.

Slovensko pojmovanje demokracije je prav zanimivo. Možnost izbire napisa, ki je, kot je videti, svojevrstno sporočilo vsem tistim, ki se vozijo po cestah, je očitno nekaj, kar s(m)o na tej južni strani Karavank skoraj z užitkom pograbili in uporabili. Če se sem in tja pojavi kakšna registrska tablica, ki kaže nekaj malenkostne izvirnosti – recimo ‘GO HOME’ – je seveda veliko takih, ob katerih se zamisliš. Kaj denimo hoče povedati lastnik tablice s petimi X-si ali pa kaj je imel v mislih oni, ki je na pločevino pritrdil oznako ‘KU-KU’, je mogoče zgolj ugibati. Tukaj tudi bujna domišljija nič ne pomaga, pač pa se je treba sprijazniti z zelo preprostim dejstvom, da smo si različni. Ampak ne toliko, da bi bilo kaj dvoma o tem, kaj sporočata registraciji SPIZDI in PO PICKI.

Če bo poslanska pobuda sprejeta, potem je povsem verjetno, da na avtomobilih s slovensko registracijo ne bo sporočil, kot sta omenjeni. Ampak do tega je verjetno še daleč, kajti v isti stavbi se utegne pojaviti mnenje, ki takšno izbiro zagovarja z demokracijo – torej izbiro po svoji volji in presoji, ne glede na moralne ali zdravorazumske pomisleke. In to je velik, morda eden največji problemov, ki jih imamo. Vse je demokracija, zgolj pravice in seveda komaj kakšna dolžnost, kajti prej so bile samo dolžnosti. Zanimivo: v državah, ki jih imajo in imamo za najbolj demokratične, je dolžnosti prav toliko kot pravic ali celo več. In (države) delujejo tako dobro, da to vedo celo begunci …

***

Iz Daimlerja AG prihaja zanimiva novica, tokrat povezana zgolj ali predvsem s politiko.

Nemčija ni le najpomembnejša država Evropske unije, motor industrijskega in siceršnjega razvoja, pač pa je izjemnega pomena tudi v čistem političnem smislu. Zato ni mogoče ali pametno prezreti novice, ki prihaja iz Daimlerja AG, ene najbolj uglednih in pomembnih avtomobilističnih hiš na obli.

Iz Stuttgarta so sporočili, da se hočejo pripadniki skrajne desnice, torej neonacisti, nekako infiltrirati med zaposlene v tovarni. To naj bi se dogajalo ob pomoči t.i. alternativnega sindikata Liste Zentrum. Podrobnosti niso znane, niti niso omenjali imen, je pa očitno, da so v Daimlerju AG zaskrbljeni in se jim zdi po drugi strani pomembno, da o tem obvestijo tudi javnost. Liste Zentrum na svoji spletni strani nasprotuje ‘izvozu’ delovnih mest na tuje – Daimler AG avtomobile seveda ne izdeluje le doma, torej v Nemčiji – in je kritičen tudi do največjega nemškega sindikata IG Metall, ki ima pod svojim okriljem tudi zaposlene v avtomobilski industriji. V sporočilu nemške avtomobilske skupine so ob tem zapisali, da »ostajamo zvesti liberalnosti in demokratičnosti, hkrati pa pričakujemo, da bodo zaposleni tolerantni, odprti, spoštljivi«.

No, Nemci so, to je menda dovolj znano, so zelo občutljivi do vsega, kar je povezano z nacizmom. Drugi, ki so bili pred davnimi desetletji prav tako zraven, seveda niso. V tem je morda problem.

***

Videti je, da v ZDA kljub odškodnini znova odpirajo preiskavo proti Volkswagnu.

Diesel-Gate kaže neverjetno trdoživost. Najprej in tudi najbolj po zaslugi Američanov.

Na drugi strani Atlantika se bodo verjetno znova lotili Volkswagna, pa čeprav se je ta že lani pogodil z ameriškimi oblastmi in zato plačal 14,7 milijarde dolarjev. Afera se utegne znova nekoliko razplamteti zaradi sumov, da je koncern VW po tistem, ko se je že dogovoril za poravnavo v ZDA, izvažal softversko prirejene avtomobile s spornimi dizelskimi motorji. Kam, no, to ta hip še ni znano.

Dizelska afera je koncern VW doslej stala skoraj 28 milijard evrov, videti pa je, da nikakor noče v pozabo. Kdo je kriv, je težko reči, vendar Američani dokazujejo, da z njimi ni šale – še posebej, če nisi njihove gore list in si konkurent domačim tovarnam. To so pred časom izkusili tudi nekateri drugi, denimo japonska Toyota (lažna afera s Priusi), čeprav po drugi strani drži, da so ameriške oblasti zelo neusmiljene tudi do svojih.

Kot je ob tem povedal predstavnik ameriških oblasti, je nova preiskava skoraj nujna. Hkrati je dejal, da bo nujno sodelovanje najvišjih predstavnikov Volkswagna in Porscheja(!), saj naj bi jih zaslišali aprila. Če ne bodo prišli prostovoljno, bomo zahtevali njihovo privedbo, je še povedal Američan.

Vse je res še precej nejasno, jasno je le to, da tam čez nikakor nočejo odnehati. To že precej časa vedo pri Volkswagnu, še najbolj Oliver Schmidt, nekdanji visoko rangirani menedžer Volkswagna v ZDA, ki v ameriškem zaporu prestaja sedemletno zaporno kazen …

Janez Kovačič