Avtomobilski teden 5, 2026
KolumnaNovice 30/01/2026 Janez Kovacic 0

Med tovarnami, ki so dobro in že dolgo trdno zasidrane v Indiji, je tudi japonski Suzuki s svojimi majhnimi avtomobili.
Indija – priložnost evropske avtomobilske industrije?
Avtomobilska industrija Evropske unije (EU) in seveda vse Evrope se je po težavah tako na Kitajskem kot tudi v ZDA znašla v precepu – kje in kako najti nove trge oziroma kupce? S tega zornega kota se zdi sporazum, ki ga je EU te dni sklenila z Indijo, tretjim največjim gospodarstvom na obli (Japonska naj bi lani po tej strani nekoliko zaostala za Indijo) in najbolj številčno državo na obli, zelo pomemben in obetaven. Morda.
Indija, kjer živi malenkost več kot 1,5 milijarde ljudi in kjer je povprečna starost manj kot 33 let, je seveda prostor, ki je v fokusu številnih. Sporazum, ki sta ga sklenila Delhi in Bruselj, prinaša evropski avtomobilski industriji možnost, da se nekaj hitreje izkoplje iz težav. Po novem so se indijske carine na evropske avtomobile znižale z nekdanjih 110 na sedanjih 10 odstotkov, vendar zgolj za avtomobile, ki stanejo več kot 15 tisoč evrov. Toda nesporno je, da je indijski trg predvsem trg manjših oziroma cenejših avtomobilov oziroma prostor, kjer so zelo dobro zasidrane nekatere japonske in južnokorejske avtomobilske hiše (Suzuki, Hyundai), pa seveda domače avtomobilske hiše (Tata, Mahindra ipd.). Kot navajajo pri Reutersu, ima Indija po obsegu izdelave tretjo največjo avtomobilsko produkcijo na obli (za Kitajsko in ZDA), toda lani je bil domači trg razmeroma skromen – prodanih je bilo le okoli 4,4 milijona avtomobilov. Delež evropskih avtomobilskih tovarn je komaj presegel tri odstotke, zato na splošno velja, da je možnosti kljub temu še veliko. Oliver Blume, ki je od novega leta prvi mož ‘zgolj’ koncerna Volkswagen (VW), pravi, da bodo »pazljivo proučili sporazum med EU in Indijo.« Vsekakor, a pri tem gotovo ne bodo smeli prezreti dejstva, da so na indijskem podkontinentu izjemno popularni t.i. Kei avtomobili, sicer japonski tržno-avtomobilski ‘izum’. Koliko jih zmore hitro ponuditi evropska avtomobilska industrija?
***

V Stellantisovih avtomobilskih tovarnah v Italiji so lani naredili zelo malo avtomobilov.
Italija, šibki člen koncerna Stellantis
Francosko-ameriško-nemško-italijanski avtomobilski konglomerat Stellantis ima za seboj turbulentno leto 2025. Združuje zelo različna avtomobilska imena in s tem tudi dokaj raznolike poslovne kulture oziroma modele. Ampak zdi se, da je največ težav pri tistih tovarnah, ki domujejo v Italiji oziroma na Apeninskem polotoku. Za te je bilo leto, ki je za nami, nedvomno problematično.
Nesporno je, da je italijanska avtomobilska industrija, še danes zvečine združena pod Fiatom, poznala bistveno drugačne (boljše) čase. Konec osemdesetih prejšnjega stoletja se je ta tako po obsegu produkcije kot po tržnih deležih na evropskih trgih zlahka kosal z nemškim Volkswagnom (VW). Danes je položaj drugačen, kajti deleži oziroma pomen apeninske avtomobilske industrije znotraj koncerna Stellantis kot tudi na evropskih trgih je skoraj minoren. Na marsikaj tega, kar se sedaj dogaja Stellantisu oziroma italijanski avtomobilski industriji, je še pred nastankom Stellantisa opozarjal pokojni Sergio Marchionne, nekoč prvi mož skupine FCA (Fiat Chrysler Automobiles). Kljub svojemu poreklu ni imel pohvalnih besed ne za Fiat kot tudi ne za italijansko gospodarsko politiko. Že tedaj je bil mnenja, da so časi, ko je bilo tisto, kar je ‘dobro za Fiat, dobro tudi za Italijo’ (kar je v šestdesetih in sedemdesetih inavguriral Giovanni Agnelli), že zdavnaj mimo.
Ko je nastal Stellantis in se je na njegovo krmilo zavihtel Carlos Tavares, Portugalec, ki je bil nekoč pri Renaultu in ob Carlosu Ghosnu, se je saga o italijanski avtomobilski produkciji nadaljevala. Po prvih letih skoraj presenetljivega tržnega uspeha koncerna je Tavares znova pokazal na najbolj šibko točko skupine – italijanske avtomobilske tovarne. Ni bil prizanesljiv in tudi to je bil razlog, da se je zapletel v nenavadno ostro debato s predsednico italijanske vlade Girogio Meloni. Ta je bilo prepričana, da bi morali v Italiji proizvodnjo v Stellantisovih avtomobilskih hišah kmalu (ali zelo kmalu) povečati na milijon vozil. In kako je bilo s tem lani? Komaj so presegli 250 tisoč …
Janez Kovačič









No comments so far.
Be first to leave comment below.