Avtomobilski teden 19, 2016

Tesla Motors je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil visoko izgubo, borze pa nič.

Skoraj neopazno je šla mimo novica o Tesli Motors. Ta je v letošnjih prvih treh mesecih zabeležila 282 milijonov dolarjev izgube. To je bilo, reci in piši, za 84 odstotkov več kot v primerljivem lanskem času. Razlog: težave pri dobavi sestavnih delov za Teslo X. Tako je pod vprašajem letošnji proizvodni načrt, po katerem naj bi v Tesli naredili od 80 do 90 tisoč vozil – lani so jih nekaj več kot 50 tisoč.

Pojasnila se zdijo sprejemljiva in posledice razumne: navsezadnje je tudi Toyota v enakem času zaostala za Volkswagnom, in sicer zaradi potresa na Japonskem, ki je zaustavil izdelavo v določenih tovarnah. Vendar je zanimivo, da borze niso reagirale. Če bi se recimo nekaj podobnega zgodilo veliko bolj renomiranim avtomobilskim hišam, bi bile posledice precej bolj občutne kot pri Tesli, kjer posledic sploh ni bilo. Zakaj se je to zgodilo? Odgovorov, takšnih resnih, pravzaprav ni, so bolj domneve. Prva, dokaj verjetna, je ta, da so zlasti ameriške borze do ‘domačih’ nekoliko bolj prijazne. Ne vedno, pač pa v določenih okoliščinah. Spomnimo se denimo začetka krize leta 2008, ko so razne agencije prosulemu Lehman Brothersu podeljevale ugodne ocene, čeprav je bil že povsem na kolenih in to ni bila vesoljna skrivnost. Druga razlaga pa verjetno temelji na dejstvu, da Tesla ni zgolj izdelovalec električnih avtomobilov, pač pa je v njegovem portfelju marsikaj tistega, kar je usmerjeno v prihodnost. Prav, naj ostane pri obeh razlagah, a bo zanimivo videti, kako se bodo uresničili velikopotezni načrti s Teslo 3. Za avto, ki je komaj v embrionalni fazi, so menda dobili nekaj sto tisoč naročil! Sicer pa še vedno drži: avta ni težko narediti, težko, precej težje ga je prodati …

Trideset novih mestnih avtobusov so nedvomno velika pridobitev za prestolnico.

Ljubljana je na dan tekaškega praznika dobila kar 30 novih mestnih, nizkopodnih avtobusov. Lepo. Še lepše je, da gredo na metan, torej so okoljsko v tem pogledu neproblematični, saj se bo takšen ali drugačen odtis tudi zaradi tega vsaj nekoliko zmanjšal. Avtobusi so stali dobrih devet milijonov evrov, kar je velika investicija. S tem se potrjuje značaj zelenega mesta, naslova, ki si ga letos lasti slovenska prestolnica. Ta počasi, vendar dovolj zanesljivo in opazno sledi trendom, ki si že precej časa pridobivajo domovinsko pravico v številnih evropskih, sem in tja tudi ameriških in drugih mestih. Avtomobili počasi dobivajo drugorazredni značaj, središča mest zanje postajajo nedosegljiva. Opazno je tudi v prestolnici, pri čemer je mogoče ob dejstvu, da je osnovna in bistvena ‘prvina’ tega portala vendarle avtomobil v vsej svoji raznolikosti, reči, da nekatere rešitve le niso dobro premišljene in dokazujejo kompromise, s katerimi nihče ni zadovoljen. Ampak tukaj ni mogoče prav veliko storiti. Je pa bil na dan inavguracije novih mestnih avtobusov opazen županov ponos, ko je skupaj z godbo na pihala ‘splavljal’  tudi del prenovljene mestne ulice, kjer so bili v dvoredih postavljeni omenjeni mestni zelenci. In ob vsem tem se ti sme zastaviti vprašanje, ki z avtomobili in raznimi trendi nima veliko skupnega: je uspešen tisti župan, ki za mesto nekaj naredi, a v precej kontroverznih okoliščinah, ali oni, ki na svojem kontu nima kakšnega tovrstnega plusa, pa tudi moralnega (ali kakšnega drugega) minusa ne?! Se utegne pokazati čez čas.

Bernd Osterloch: bonus za vse ali za nikogar.

Zgodba o Volkswagnu (VW) in aferi vseh afer ‘Diesel-Gate’ je avtomobilska in siceršnja stalnica. Čeprav še ni jasnega odgovora na osnovno vprašanje, kdo vse je kaj vedel in kdo je prižgal zeleno luč za vgrajevanje sporne programske afere, ki bo nemški avtomobilski koncern stala veliko več kot je to mogoče domnevati, VW nikakor ne izgine s takšnih ali drugačnih naslovnic. Tokrat je vsaj nekoliko v ospredju tudi Bernd Osterloch, šef delavskega sveta v VW, kar pomeni, da združuje ogromno množico ljudi. Ko so pred časom objavili, da bodo najpomembnejši ljudje koncerna kljub vsemu dobili bonus za delo v letu 2015, je bilo kar nekaj razburjenja. Nič pa ni bilo rečeno, ali bodo kaj dobili zaposleni v nemških tovarnah, torej tako kot prejšnja leta. Ostreloch je sedaj postavil piko na i: bonus za vse ali za nikogar, je dejal na srečanju zaposlenih v matičnem Wolfsburgu. Sporočilo je torej zelo jasno, pri čemer bo vrh VW moral razmisliti o svojem sklepu, po katerem naj bi 12 vodilnih za delo v preteklem letu dobilo nič manj kot 43,2 milijona evrov. Hkrati so se odločili, da bodo ti vsaj del tega denarja dobili kasneje oziroma tedaj, ko bodo izpolnjeni nekateri pogoji, med drugim naj bi na to vplivalo tudi gibanje vrednosti delnic koncerna. Ob tem je Osterloch še malce obračunal z direktorjem tovarne Volkswagen Herbertom Diessom, ki je bil podobnega mnenja kot predstavniki nekaterih ‘hedge’ skladov (skladov tveganega kapitala) – nemške tovarne naj bi bile predrage in s prenizko produktivnostjo. »Ne potrebujemo pametnih nasvetov raznih ‘hedge’ skladov, ki so naše delnice kupili s sovražnimi nameni. Vabim jih, naj nam, če imajo kaj povedati, to povedo v obraz,« je bil oster Osterloch. Tako je to v državi, ki se ima in nedvomno je kapitalistična, a je vsem jasno, da brez zaposlenih oziroma delavcev nobena ideja, investicija ali karkoli drugega ne more uspeti. Kako je že to pri nas?!

Janez Kovačič