Test: Ford Tourneo Custom L2H1 2.0 TDCi 125 kW AT8 Titanium

Ford Tourneo Custom L2H1 2.0 TDCi 125 kW AT8 Titanium: veliko širine, višine in prostornine, odlični mehanika in lahkotnost vožnje.

Midibus

Jah na avtobusni postaji je med onimi ‘resnimi’ avtobusi še vedno videti malček.

Majhen (mini) pa tudi ni. Izda ga tisti L2 v imenu.

***

Treba je vedeti, da je med L1 in L2 vsaj v tem primeru precejšnja razlika; ne zgolj zaradi 0,4 metra več skupne dolžine (vse gre na račun za ravno toliko povečane medosne razdalje), tudi ne zaradi slabega centa večje mase. Vsekakor se resno pozna za 400 litrov večji prtljažnik (pri vseh sedežih v običajnem položaju), ne gre pa spregledati zadnjega desnega kolesa pri zavijanju v desno, če je tam pločnik ali kaj podobnega. Sploh če ima takšno čedno ulito platišče.

Menda so mi Fordi, vključno z dostavniki te znamke, zadnja leta, gledano generalno, nekako najbolj prijetni. Od vstopa za volan, nastavitve sedežev in počutja v njih, do ergonomije vožnje in komunikacije z mehaniko. Tudi videz! Velja tudi za tale L2. Je pa treba vseeno vedeti: lahkotni in prijetni vožnji navkljub je vseeno dolg skoraj pet metrov in pol in prej omenjeno zadnje desno kolo ni bila šala: na to in na parkiranje se je treba privaditi, ni pa slabo, če ste v splošnem za volanom vešči. Precej pri omenjenih manevrih pomagata dobri zunanji ogledali, ne kaže pa pozabiti, da je tudi za nove standarde parkirnih prostorov (denimo v trgovskih centrih) predolg. Vsekakor pa se skušajte držati naslednjega pravila: ko (če) presedete vanj s kakega Mégana ali bognedaj Smarta, ne bodite takoj (pre)pogumni.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Za takšno dolžino se kupec odloči z namenom: da bo lahko šest ali sedem potnikov udobno prepeljal tudi na nekoliko daljšo pot in da bodo lahko imeli ti potniki nekaj več prtljage. V skoraj 6.000 litrov, kar je po domače šest ‘kubikov’ (če pogledate ob kaki vaški cesti zložena drva, je to šest metrov dolžine) gre presneto veliko kovčkov in torb. Prtljažnik je povsem kvadraste oblike, a ima od opreme zgolj eno lučko in 12-voltno vtičnico.

Drugi razlog je udobje. V neki točki vožnje sem si zabeležil zaznamek, da je s tem L2 dosti bolj zabavno voziti skozi ovinke kot s kakim enako težkim športnim terencem. In še precej bolj kot z električno gnanim športnim terencem. Mislil sem povsem resno, a je v tem primeru (dobra) lega zgolj element aktivne varnosti. Dejstvo pa je, da je Tourneo Custom v resnici udoben v vožnji. Logično, ker ima dolgo medosje, presenetljivo, ker ima poltogo premo, a spet razumljivo, ker pri Fordu – očitno – znajo streči tem zadevam.

Torej o udobju potnikov v drugi in tretji vrsti. V drugi je ogromno širine, dolžine in višine (1 meter, skoraj toliko kot na prednjih sedežih). Bočne šipe so zatemnjene, v vsaki od obeh pa je nekako v sredini manjše okence s tečaji na prednji navpičnici, da se lahko rahlo, za kaka dva centimetra odprejo navzven. Vzdušje je nekako temno, zračenje bolj slabotno, a ni dramatično. Vsi sedeži so samostojni, torej s posamično nastavljivimi naslonjali in prav tako posamično vzdolžno pomični. V vratih je nekaj prostora, tudi za plastenke ali pločevinke, pa žepa na hrbtih sedežev in dve vtičnici USB C.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V tretji vrsti so sedeži mersko enaki kot v drugi, le da gre tu za klop, v celoti deljivo v razmerju 66/33, vključno z naslonjalom. Odlagalnih mest ni prav dosti – na hrbtu druge vrste za mobilni telefon (plus dvakrat USB C), dvakrat za plastenko/pločevinko. Obe vrsti sta tudi vzdolžno pomični (zadnja, denimo, za 48 cm); če potisnete prednje sedeže povsem nazaj, zadnje pa povsem naprej, ja v tretji vrsti še vedno 22 cm kolenskega prostora; v nasprotnem primeru (druga vrsta naprej, tretja nazaj) pa je tega prostora 85 cm! A je treba vedeti, da je dolžina sedalnega dela druge in tretje vrste le 40 cm.

Pa voznik in sovoznik? Sedi se seveda dostavniško, širine pa je za lepih 157 cm. Med sedežema je še 30 cm praznine in med sedežem in vrati po 10 cm. Sedeža sta zelo dobra – tudi na daljši poti. Vsaj pri voznikovem pa, glede na namembnost vozila, pogrešam nastavitev naklona sedala.

Armaturna plošča je preprostih potez in različnih sivih odtenkov ter z opazno veliko klavirske črnine. Predalov je veliko; po trije v vratih (spodnji je dosegljiv le pri odprtih vratih), dva pred sovoznikom (ne posebej velika, gre pa v zgornjega mapa A4) in eden (med vožnjo nedosegljiv) za merilniki od večjih predalov, nekaj je tudi manjših, mesto za pločevinko/plastenko (0,5 l) je le eno, če pri tem odštejemo dve na vrhu armaturne plošče, ki poleti hladno pijačo v nekaj minutah spremenita v topel čaj. Ključev mobilnega telefona in denarnice ni praktično kam odložiti, kaj šele skriti. Precej bi tu pomagala prečna polica nad prednjo šipo.

Od tu naprej gre že za ergonomijo in če gremo od omenjenih banalnih k resnejšim temam: gumb za zagon motorja je visoko na armaturni plošči (med merilniki in osrednjim zaslonom), kar vsaj meni ni ljubo; ročica menjalnika je zdaj vzela mesto nekdanji ročici brisalnikov, kar povzroči več zmede na levi obvolanski ročici (ki ji je sicer treba priznati odlično haptiko) in nelagodno (morebitno) ročno pretikanje menjalnika (zasuk ročice naprej ali nazaj).

O digitalizaciji (merilniki, osrednji zaslon, asistenčni sistemi) zgolj na kratko. Očitki gredo tudi tu (a manj, kot v povprečju avtomobilskih znamk) na račun grafike, operacijskega sistema in menijev, posledično tudi slabe ergonomije (upravljanja drugotnih naprav), je pa treba pohvaliti neutrujajoč opozorilnik prekoračene hitrosti in (tudi nočno) sliko s kamere za vzvratno vožnjo.

Vožnjo? Ročno pretikanje je v takole motoriziranem Customu in upoštevaje njegovo namembnost povsem nesmiselno, menjalnik vse opravi sam. Motor (125 kW) je za to maso nekoliko slaboten, že prazen Custom na naših avtocestnih vzponih ni poskočen, tudi prehitevali ne boste prav dosti, če ta informacija komu kaj pomeni. Sicer pa je motor (skupaj z izolacijo notranjosti) odličen: v mestu si prepričan, da se pelješ 50, omejitev je 60, merilnik pa kaže 75. Pri pospeševanju prijetno brunda kot medvedek, ni tresljajev, ni (neprijetnega) trušča. Pri 130 kaže merilnik trenutne porabe goriva slabih 9 litrov na 100 kilometrov, a je to za dobri dve toni osnovne mase (tekočine in voznik) in še posebej za več kot štiri kvadratne metre čelne površine spodobna številka. Pri 60, denimo, pokaže le 4,5 litra na 100.

Namerno prihranil za konec: klimatska naprava – kot da je ni.

***

Oni dan sem se ‘silom prilike’ malo dlje peljal v resnem avtobusu: glede na tale Custom slabši sedeži, manj prostora, več trušča motorja in zunanjosti, krepko slabši avdio sistem in težave s klimo. Tako da vsaj tale Fordov midibus v določenih primerih ponuja krepko boljšo alternativo.

Vinko Kernc

***

Hvalimo

+ lahkotnost upravljanja

+ brezhibno delovanje klimatske naprave

+ osem sedežev, vzdolžno pomični druga in tretja vrsta

+ sedežne kombinacije (pomiki)

+ delovanje menjalnika

+ podvozje, lega na cesti

+ slika s kamere zadaj

+ notranja prostornost (tudi prtljažnik)

+ udobje za vse potnike

+ prijazen opozorilnik za prekoračeno hitrost

+ višinska nastavitev dobrih prednjih sedežev

+ cev za gorivo brez čepa

+ ogrevanje prednje šipe

+ prekinjen in neprekinjen tek zadnjega brisalnika

Grajamo

– fiksen nagib sedala prednjih sedežev

– manjkajo praktična odlagalna mesta

– zamere pri grafiki in menijih

– nadpovprečno občutljiv sistem za pozornost voznika

– majhna posoda za gorivo

Na kratko

Neposredno primerjati ga z (resnim) avtobusom ni smiselno, a ker je lahko v neki točki boljša alternativa, primerjava takrat vendarle vzdrži: v takšnem primeru je Custom daleč boljši. Za potnike, še bolj menda za voznika.

Cene

Ford Tourneo Custom L1H1 2.0 TDCi 100 kW M6 Trend: 45.840 evrov

Ford Tourneo Custom L2H1 2.0 TDCi 125 kW AT8 Titanium: 57.110 evrov

Testni Ford Tourneo Custom L2H1 2.0 TDCi 125 kW AT8 Titanium: 62.890 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: osebni dostavnik, 5 vrat, 8 sedežev

Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg, 1.996 cm³ – največji navor 390 Nm pri ni podatka – največja moč 125 kW (170 KM) pri ni podatka

Pogon: 8-stopenjski samodejni menjalnik – pogon na prednji kolesi – gume 215/60 R 17 C T Continental VanContact Eco

Mere: dolžina 5.450  mm – širina 2.032 mm – višina 2.017 mm – medosna razdalja 3.500 mm – najmanjša razdalja od tal: 140 mm – rajdni krog 12,1 m (med pločniki) – notranja širina spredaj 1.614 mm, druga vrsta 1.693 mm, tretja vrsta 1.612 mm – prtljažnik 1.534/3.474/5.908 l – posoda za gorivo 55 l

Mase: vozilo 2.131-2.580 kg – nosilnost 645-1.094 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 175 km/h – pospešek 0-100 km/h 13,4* s – poraba normno 6,8-11,3 l/100 km, test 10,5 l/100 km – izpust CO₂ 179-296 g/km

* Vir ford.drive.place

Foto: VK