Teden 26, 2015

Sergio Marchionne: ambiciozni načrti za Alfa Romeo.

Za tiste, ki se še spominjajo zlatih časov znamke Alfa Romeo, pa tudi za one, ki vedo, da iz te apeninske tovarne še vedno vozijo očem všečni avtomobili, je bil prejšnji teden skoraj prelomen: luč dneva je ugledala nova Giulia.

O okusih se, to je menda jasno, ne razpravlja, a se je verjetno bolj razpravljalo o izjemno ambicioznih načrtih, povezanih s to tovarno znotraj Fiata. Predstavil jih je sam veliki šef Sergio Marchionne. Vprašanje je preprosto – je načrt izjemno ambiciozen ali skoraj neuresničljiv zgolj zaradi tega, da se bo kanadsko-italijanski mag dovolj elegantno umaknil iz vsega, kar je zakuhal v zadnjih letih? Odgovor utegne biti kmalu zelo jasen.

Marko Jevtič: član ekipe, ki je vdahnila obliko novemu Superbu.

Naključje ali ne, videti je, da v svetu oblikovanja avtomobilske pločevine nismo le prisotni, pač pa tudi uspešni. Robert Lešnik postaja vse pomembnejše ime pri Mercedes-Benzu, Marko Jevtič je novemu Superbu vtisnil svoj pečat. Novo veliko Škodo so pripeljali v častitljivo in vsaj za nekatere tudi nostalgično veliko unionsko dvorano sredi Ljubljane in Jevtič je dokazal, da ni vešč le risanja, pač pa tudi jezika. Ampak tisto, kar je bilo morda najbolj pomembno, je bilo spoznanje, da znajo oni, ki pločevino zgolj prodajajo, vsemu skupaj dati tudi nekaj žlahtnejši, če hočete kulturno-umetniški pečat. Malenkost? Morda, a prepogosto pozabljena.

Grčija: kaj bo z tamkajšnjim avtomobilskim trgom, če izstopijo iz območja evra?

Ob dogajanju v zibelki demokracije in tragedijah, ki jo najbolj čutijo in doživljajo običajni Grki, obstaja tudi vprašanje, ali in koliko utegne vse skupaj vplivati na posel z avtomobilsko pločevino v združeni Evropi? Maja je bila prodaja avtomobilov v helenski republiki celo za 21 odstotkov večja kot maja lani. To je bilo za portugalskim drugo največje povečanje znotraj EU! A štejejo absolutne številke in komaj kaj odstotki povečanja, kar bi zadostovalo za sklep, da ‘grexit’ (ali karkoli že) ne bi smel občutno vplivati na zmerni avtomobilski optimizem preostale Stare celine. In vendar je res, da je optimizem – tako kot kapital – zelo plaha ptica. Tako plaha, da jo utegne preplašiti bistveno manjša tragedija, kot je ta hip grška.

Evropa: težko dosegljivi cilji doseganja izpustov CO2.

Evropa se pogosto ujame v lastno past. Pri beguncih, ki v precejšnjih množinah trkajo na njena vrata, denimo. Pa tudi pri okolju oziroma okoljskih načrtih. Leto 2021, ko naj bi se povprečni izpust CO₂ v v evropskih tovarnah izdelanih avtomobilih znižal na 95 gramov na kilometer, se bliža s preveliko naglico, pravijo avtomobilske hiše. Pred časom je prvi človek največjega evropskega avtomobilskega koncerna celo dejal, da je treba za vsak gram znižanja izpusta CO₂ investirati nič manj kot 100 milijonov evrov! Fantastična številka, nedvomno. Evropski avtomobilisti te dni (in tudi prej) znova pravijo, da je to neuresničljiva misija in da Evropa ne more rešiti vsega sveta. Verjetno, kajti tovrstna ameriška brezbrižnost in kitajsko okoljsko prebujanje sta zelo zelo daleč od evropskega okoljskega normativizma.

Janez Kovačič