Avtomobilski teden 51, 2024

Volkswagen se je znašel v položaju, v katerem doslej še ni bil.

Nič novega po 50-urnih pogajanjih

Jara kača avtomobilskega dogajanja v Nemčiji, državi, ki še vedno velja za najbolj ‘avtomobilsko’ v združeni Evropi, se nadaljuje. Ni videti, da bi se kmalu razpletlo tako, kot si želijo delavci v koncernu Volkswagen, čeprav je predsednica sveta delavcev, sicer zelo bojevita Daniela Cavallo, dejala, da »si zaposleni ne želijo preživeti Božiča v negotovosti.«

Težave največje nemške in s tem tudi evropske avtomobilske korporacije Volkswagen (VW) bi bile morda nekaj manjše, ko bi bila Nemčija v drugačnem položaju, kot je. Vlada je dobila nezaupnico, februarja bodo šli Nemci na volišča oziroma predčasne volitve, kar se je tam zgoraj doslej zgodilo le štirikrat – od konca druge svetovne vojne. Kako daleč sta si v tem pogledu Nemčija in Italija, kjer je avtomobilska industrija prav tako v škripcih, morda vemo – predčasne volitve oziroma padci vlad so pri naših zahodnih sosedih tako redni, kot menjava letnih časov. Zadnja pogajanja med sindikatom IG Metall oziroma zaposlenimi v VW, ki jih vodi omenjena Daniela Cavallo, naj bi trajali kar petdeset ur. In? Še vedno smo zelo daleč od kakršnegakoli dogovora, so sporočili predstavniki sindikata. Po drugi strani pa so v javnost pricurljale neuradne novice, da je bil »dosežen napredek.« Težko je reči, kaj to pomeni, a menda na mizi ostaja predlog, po katerem vodstvo VW (še) vztraja pri 10-odstotnem znižanju plač, ne vztraja pa (menda) pri zapiranju tovarn. Če se bo to res zgodilo, bi bilo to prvič po drugi svetovni vojni. V tem pogledu Nemci oziroma Nemčija res nimajo nobenih izkušenj – vsaj ko gre za avtomobilsko industrijo. Drugače je s Francozi oziroma Renaultom, ki je v devetdesetih zaprl tovarno v belgijem Vilvoordeju, pri čemer je bilo ob delo skoraj 4.000 zaposlenih. Končno imajo s tem nekaj izkušenj celo Japonci, saj je tam nam dobro znani Carlos Ghosn konec devetdesetih zaprl nekaj Nissanovih tovarn in šokiral Japonsko z ukrepom, ki ni imel primerjave v novejši zgodovini te gospodarske velesile na Daljnem vzhodu. Vse to pomeni, da se utegnejo z novo realnostjo soočiti tudi v Nemčiji, gospodarski velesili združene Evrope. In ker se nemško gospodarstvo že nekaj časa slabo počuti, se lahko zgodi marsikaj.

***

Winkelmann: leta 2029 še ne bo prepozno.

Prvi baterijski električni Lamborghini leta 2029

Ker je ta hip tako kot je, se načrti zlasti evropskih avtomobilskih tovarn tedaj, ko gre za prehod na baterijske električne avtomobile, skoraj dnevno spreminjajo. In to še posebej tam oziroma pri tistih, ki že doslej niso bili najbolj zagreti za tovrstno spremembo.

Italijanski Lamborghini, ki je sestavni del zgoraj omenjenega Volkswagna in ga že dolgo časa vodi vedno elegantni Stephan Winkelmann, sporoča, da bo njihov prvi baterijski električni avtomobil na voljo kar oddaljenega leta 2029. Razlogi ne morejo biti skrivnost, pa čeprav je zamik dokaj skromen – po prvotnem načrtu naj bi takšen avtomobil iz Sant’Agata Bolognese pripeljal leto dni prej, torej 2028. »Prepričani smo, da trg čez leto ali dve še ne bo pripravljen na športne avtomobile, ki jih poganja elektrika. Zato leta 2029 še ne bo prepozno,« je prepričan Winkelmann. S tem se slovita italijanska avtomobilska tovarnam pridružuje številnim drugim hišam, ki prav tako hitijo s spremembami pri inavguraciji električnih avtomobilov. Še pred pol leta je bilo precej drugače …

***

Nissan, ki je že v zvezi z Renaultom in Mitsubishijem, razmišlja tudi o Hondi.

Poroka Honde in Nissana?

Okoliščine, v katerih se je znašla avtomobilska industrija, pa ne le nemška, prinašajo poteze oziroma razmišljanje o sodelovanju. O tem je pred davnimi leti govoril pokojni Sergio Marchionne, nekoč prvi človek skupine FCA, ki je bil prepričan, da bo v prihodnosti avtomobilski svet obvladovalo pet ali šest velikih avtomobilskih korporacij. Morda, zelo morda je treba v tej luči gledati na novice o tem, da o povezavi – takšni ali drugačni – razmišljata Honda in Nissan. Ni presenetljivo.

Če bi se obe tovarni združili – toda o tem je še prezgodaj govoriti –, naj bi nastala korporacija, vredna okoli 54 milijard dolarjev. Skupno bi lahko v letu dni izdelali okoli 7,4 milijona vozil, s tem pa bi bili na seznamu največjih na tretjem mestu, takoj za Toyoto in Volkswagnom. Načrt je seveda še v povojih, je pa nastal kot posledica poslabšanja položaja obeh tovarn tako na Kitajskem kot tudi v ZDA, torej na dveh najpomembnejših trgih na obli. Pred nedavnim je Nissan, ki je še vedno v zvezi z Renaultom in Mitsubishijem, objavil načrt prestrukturiranja, pri čemer naj bi zmanjšali število zaposlenih za okoli 9.000, kar je nekako 20 odstotkov vseh zaposlenih. Ko so objavili novico o morebitnem povezovanju obeh avtomobilskih hiš, se je vrednost Nissanovih delnic na tokijski borzi zvišala za 24 odstotkov, medtem ko so se Hondine pocenile za nekako tri odstotke. In ob tem še reakcija iz Renaulta, ki je z Nissanom že zelo dolgo v precej nesrečni zvezi – »nimamo nič proti.«

Janez Kovačič