Avtomobilski teden 48, 2018

Carlos Ghosn je izginil z naslovnih strani, toda zgodba še zdaleč ni končana.

Carlos Ghosn je izginil z naslovnih strani – bodisi spletnih bodisi časopisnih ali drugih – toda v ozadju se dogaja marsikaj, predvsem pa prihajajo na dan nove podrobnosti.

Carlos je seveda še vedno v preiskovalnem zaporu in menda ne bo prišel ven – če sploh – pred koncem tedna. Slišati je, da je na Japonskem nekako takole: ko se te enkrat lotijo, te v 99,9 odstotkih tudi obsodijo. Če mu ne bodo naprtili še česa – za sedaj je osumljen finančnih nepravilnosti pri prijavi svojih dohodkov na Japonskem in neobičajne porabe korporacijskega oziroma Nissanovega denarja za svoje potrebe – potem bi lahko obsedel v zaporu celo do deset let. Glede na to, kako hitro in temeljito sta se proti njemu obrnila dva pomembna igralca v tej zgodbi, tako Nissan kot tudi Mitsubishi, je povsem verjetno, da se bo na njegovem kontu nabralo še kaj.

Carlos Ghosn po novem tudi ni več predsednik Mitsubishija. Ker je bil rojen v Libanonu in so ga imeli nekaj časa  v mislih tudi tamkajšnji politiki, so od tam sporočili, »da s pozornostjo spremljajo vse, kar se dogaja z Ghosnom«. Omembe vredno je tudi, da naj bi nekdanji nesporno prvi mož zveze Renault-Nissan-Mitsubishi svoji sestri, ki živi v Rio de Janeiru, plačeval 100 tisoč dolarjev letno za svetovanje. Kaj mu je svetovala, ni jasno. Vse bolj pa postaja jasno, da se vsota neprijavljenega denarja, ki naj bi ga zaslužil na Japonskem v zadnjih petih letih, povečuje tja proti 80 milijonom dolarjev. Očitno je dobro vlagal svoj denar tudi na tokijski borzi …

Kakorkoli že, sedaj bo zanimivo videti oziroma slišati, česa ga točno obtožujejo. Predvsem pa ali mu bodo dovolili braniti se s prostosti.

***

Mary Barra je dobila klic iz Bele hiše.

Prava bomba tokrat prihaja z one strani Atlantika, natančneje iz ZDA. General Motors, vedno med trojico največjih izdelovalcev vozil, bo zaprl vsaj pet ali šest tovarn – zvečine doma, eno v Kanadi, dve menda tudi drugje. Tako bo brez dela ostalo okoli 15 tisoč delavcev ali 14 odstotkov sedaj zaposlenih v tej veliki ameriški avtomobilski korporaciji. In seveda se je vznemiril sam Donald Trump.

Mary Barra, najpomembnejša dama GM, je obrazložila, zakaj bo treba zapirati tovarne. Dejstvo je, da majhni avtomobili – v mislih je imela Chevrolet Cruze – ne gredo v promet tako, kot bi si želeli. Globalno in tudi v ZDA (seveda tudi tam!) se kupci navdušujejo nad športnimi terenci vseh vrst in zato jim je treba ustreči. V ospredje prihajajo električni avtomobili in samodejna vožnja in če nočemo zaostajati, je dejala Barra, potem moramo veliko investirati v nove tehnologije. In za povrh je dodala še nekaj: na račun dodatnih carin na jeklo kitajskega porekla bodo letos ob milijardo evrov. Z vsemi napovedanimi ukrepi naj bi GM sicer privarčeval okoli šest milijard dolarjev. Borza je bila navdušena.

Trump očitno ne, je pa vzel v roke telefon in poklical v Detroit, kjer sedi Barra. Bil sem oster, se je pohvalil. Naj najdejo nekaj, in to hitro, je še dodal. Bo bolje zanje. Ta hip še ni jasno, kaj naj bi GM storil, toda možnosti je malo. Zakaj je bil tako ‘oster’? Ker ga je bela večina v t.i. ‘rust beltu’, torej območju okoli Velikih jezer, kjer bodo zaprli tovarne, med zadnjimi volitvami obilno podprla, nove volitve pa tudi niso vesoljno daleč. Sicer pa: ali ni tako, da je v kapitalizmu trg edino zveličavno merilo, ki loči slabe od dobrih in uspešnih? Nič več, bi lahko rekli po tistem, kar se dogaja v varuhinji kapitalizma. Brez obilne državne pomoči v času zadnje gospodarske krize bi bil veliki GM zgolj spomin. In sedaj se je v reševanje zadreg vključila še izvršna ameriška oblast. Nas to na kaj spominja?!

***

Heroji furajo v pižamah praznuje leto dni obstoja.

Akcija oziroma iniciativa Heroji furajo v pižamah te dni praznuje prvo leto obstoja. Nastala je na pobuda zavoda Vozim, pomagajo številni partnerji, med njima tudi Toyota in zavarovalnica Generali. Namen pobude je jasen in zelo upravičen: zmanjšati število voženj mladih pod vplivom alkohola. In slednji je gotovo eden največjih, če ne največji krivec za morijo mladih in tudi drugih na slovenskih cestah.

Letos je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 24 mladih. Vsako četrto prometno nesrečo, ki ji botruje alkohol, povzročijo mladi, povprečna vrednost alkohola v krvi tistih mladih, ki se zapletejo v prometno nesrečo, pa je 1,23 grama v kilogramu krvi. Zaradi alkohola vsak dan v Sloveniji umrejo trije do štirje Slovenci, zdravstveni in socialni stroški za ‘sanacijo’ teh poškodb oziroma težav (sem so vštete tudi prometne nesreče) pa menda presegajo 230 milijonov evrov v letu dni!

Vse to ima v mislih pobuda zavoda, pri čemer ugotavljajo, da se največ prometnih nesreč z mladimi zgodi v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah konec tedna. V mestih oziroma urbanih sredinah to ni tako pereč problem, večji je v krajih, kjer mladi potrebujejo prevoz, da pridejo in nato odidejo s kraja zabave. In bistvo pobude je v preprostem sporočilu: starše v pižamah pred klubom oziroma lokalom je lažje preživeti, kot prometno nesrečo pod vplivom alkohola. Zelo res.

Janez Kovačič