Avtomobilski teden 32, 2024

Carlos Ghosn vedno izkoristi priložnost, da se o njem kaj napiše.

Poletno avtomobilsko dogajanje

Avtomobilski dogajanje je razmeroma skromno, sem in tja se pojavi kaj, kar utegne imeti vpliv na avtomobilski prostor. V nekaterih primerih povsem neposredno, v drugih ravno obratno.

Münchenski inštitut Ifo, ki se ukvarja z gospodarskimi temami, tako ugotavlja, da se stanje v nemški avtomobilski industriji poslabšuje. No, za to ne potrebuješ inštituta, ki sicer velja za ugledno ime oziroma inštitucijo na tem področju. Napovedi za prihodnjih šest mesecev naj bi bile za nemško avtomobilsko industrijo negotove, saj naj bi se obseg naročil zmanjševal. To pomeni, da se bo Nemčija še bolj upirala napovedanim ukrepom Evropske unije (EU) proti Kitajski, medtem ko ni pričakovati, da bo deležna podpore s strani drugih evropskih izdelovalcev avtomobilov oziroma držav unije. Ve se, zakaj je tako – Kitajska je za Nemčijo izjemnega pomena, vsi drugi (ali velika večina) so na tem velikem trgu povsem obstranski (avtomobilski) igralci.

Napovedano sodelovanje med Nissanom, Mitsubishijem in Hondo ta hip še ne buri domišljije. Se je pa po dolgem času oglasil Carlos Ghosn, ki ostaja v Libanonu – ker drugam zaradi tiralice Interpola ne more. Država, iz katere se te dni umikajo vsi tisti, ki se imajo kam in se lahko, gotovo ni posebej varno zatočišče. Tako ali drugače, Carlos Ghosn meni, da gre v tem primeru za Hondin ‘prikriti prevzem’. Honda, ki je zabeležila zelo dobro poslovanje v zadnjem četrtletju predvsem po zaslugi dobrega posla v ZDA, je po velikosti drugi japonski izdelovalec avtomobilov, Nissan tretji, medtem ko spada v Mitsubishi v skupini manjših avtomobilskih tovarn. Kaj naj bi sodelovanje treh japonskih avtomobilskih hiš pomenilo za njihovo prihodnost, je mogoče zgolj ugibati. Drži pa, da sta Nissan in Mitsubishi še vedno sestavni del zveze s francoskim Renaultom. Res tej zvezi ne gre prav dobro, pravzaprav se vedno znova pojavljajo dvomi o smiselnosti te povezave. Morda pa utegne novi ‘zakon’ treh japonskih avtomobilskih imen prinesti kaj novega oziroma drugačnega.

Elon Musk se je že doslej velikokrat dokazal z napovedmi oziroma trditvami, ki se niso uresničile oziroma so bile povsem zgrešene – pa naj je šlo za avtomobile ali kaj drugega. Lastnik X te dni ne razburja s tistim, kar se zadnje tedne dogaja Tesli – padec vrednosti podjetja zaradi negotovih napovedi –, pač pa predvsem s trditvijo, da je Velika Britanija pred državljansko vojno. Na Otoku ta hip res ni prijetno, toda nesporno je, da so sedanji nemiri v veliki meri posledica zavajanj, ki jih širijo nekatera socialna omrežja oziroma platforme. X v tem primeru ni neposredno omenjen, toda če Musk nekaj reče, ima to po navadi vsaj odmev. In v primeru VB bi bilo zelo zelo slabo …

***

‘Električarji’ doživljajo v različnih državah različno tržno usodo.

Na Kitajskem gor, v Nemčiji navzdol

Električni avtomobili, predvsem tisti, ki gredo zgolj in samo na elektriko, so v zadnjih mesecih nekaj, kar povzroča premike v načrtih številnih avtomobilskih tovarn. Ti avtomobili ne gredo v promet tako, kot si tovarne in posledično tudi države želijo. Ob tem si lahko nekdanji prvi operativni človek japonske Toyote Akio Toyoda reče, da je imel zelo prav, ko je pred leti opozarjal na nerealnost načrtov z električnimi avtomobili. Ampak to je že (lahko) posebna zgodba. Ta hip bode v oči vsaj dvoje: izrazit julijski porast prodaje elektrificiranih avtomobilov (torej električnih baterijskih, priključnih hibridov in tudi hibridov) na Kitajskem in na drugi strani strmoglavljenje julijskega posla z električnimi baterijskimi avtomobili v Nemčiji. V ospredju sta torej dva zelo pomembna trga.

Na Kitajskem je bilo julija, tako poroča Bloomberg, od skupne prodaje avtomobilov prodanih kar polovica električnih baterijskih in priključnih hibridov. Ta vozila na tem največjem avtomobilskem trgu na obli imenujejo nova energetska vozila (NEV), njihova prodaja je v letošnjih šestih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poskočila za 37 odstotkov in tako julija dosegla polovico skupne prodaje. Ta je bila julija kljub temu manjša za 3,1 odstotka, pri čemer menijo, da je to predvsem posledica nezaupanja kupcev, saj na Kitajskem številni občutijo globoko krizo, v katero je zašla gradbena industrija. To je že četrti zaporedni mesec s prodajnim minusom in kot pravijo analitiki, se krivulje skoraj zanesljivo ne bodo prav kmalu obrnile navzgor.

V Nemčiji, najpomembnejšem evropskem avtomobilskem trgu, je prodaja električnih baterijskih avtomobilov julija strmoglavila – kupcev je bilo za visokih 37 odstotkov manj. Razlogi za tako velik minus so različni, nenazadnje so decembra lani odpravili razmeroma visoke državne subvencije za ta vozila. Po drugi strani pa se krepi domneva o splošni gospodarski krizi. In v takšnih okoliščinah nakup avtomobila ni prioriteta. Ali pač?!

Janez Kovačič