Kolo, fantastičen izum

Leta 2002 smo z barja dobili kolo, ki naj bi bilo najstarejše na svetu. 5.200 let: vsa čast, kapo dol.

Je kdo od vas že razmišljal o tem? O kolesu kot izumu človeštva?

Kolo kot zgodovinski fenomen, izumljen pred najmanj 5.200 leti.

***

Človek se je najprej premikal samo na svojih nogah, kasneje pa tudi na hrbtu večjih živali. A je evolucija očitno hotela še več od tega. Kako rešiti, kako napredovati? Kakšen je bil človek, ki je prvi razmišljal in napravil nekaj kolesu podobnega? S čim se je sicer ukvarjal? Je izumil kolo iz potrebe ali iz kakega drugega vzgiba? Za zabavo? Je na brežini padlo drevo, on pa stopil nanj in ugotovil, da se kotali in bi kot takšen lahko služil premikanju?

Danes je kolo nekaj samo po sebi umevnega in ga smatramo že kot aksiom: on je. Tudi v srednjem veku je bil na kočijah. Tudi v starem veku je bil na kočijah – pri Grkih in Rimljanih. Toda: kako to, da ga ni bilo pri Kitajcih in Egipčanih, sicer tehnično tako naprednih narodih?

Če drži, da je kolo s fotografije staro okoli 5.200 let, so ga izumili še pred Egipčani oziroma nekje na začetku njihovega vladanja ‘svetu’. In ker je bilo odkrito oziroma najdeno v naših krajih, pomeni, da ga je uporabljal nekdo, ki ni pripadal grški kulturi, saj se je ta začela šele kakih tisoč let pozneje. Kdo bi to bil?

Kolo na sliki je že hudičevo dobro dodelano: ima celo os z lepo izdelanim pestom, ki je vodilo oziroma držalo kolo v pravem položaju. Pa tudi les zanju (jesen in hrast) je izbran, kot bi ga izbral današnji mojster kolar. Od preprostega prvega kolesa do takšne konstrukcije tako ni preteklo nekaj dni, prej nekaj desetletij. Morda stoletij. Kar pomeni, da bi bilo lahko čisto prvo kolo še toliko starejše.

Danes, kot rečeno, srečujemo kolo na vsakem koraku civiliziranega sveta. Govorim seveda o kolesu, ki omogoča gibanje oziroma premikanje po tleh. Takšna kolesa so na modelčkih avtomobilov in na pravih avtomobilih, na invalidskih vozičkih, na vozičkih za natakarje, na vlakih, na skirojih in rolkah, na kotalkah in rolerjih, na letalih, na nogah miz, stolov in foteljev ter omar(ic), na majhnih napravah za dvigovanje avtomobilov, na viličarjih, na žerjavih, na lokomotivah in vagonih, na monociklih, biciklih in triciklih in seznam še zdaleč ni popoln.

Sem slišal tudi ugibanja, kaj bi bilo, če kolesa (še) ne bi izumili. Mislim, da ta scenarij ni mogoč. Napredek bi ga v vsakem primeru ponudil pred našim štetjem. Ker tale civilizacija pač brez kolesa ne more obstajati.

Pričujoče kolo izpred 5 tisočletij so izbrskali nekje na Ljubljanskem barju pri Vrhniki. Seveda smo zato malo ponosni, kar ni nič narobe, a z njim nimamo nič, razen tega, da je zdaj pač naše. Slovani smo sem zašli slaba 4 tisočletja kasneje kot bolj ali manj primitiven narod. Včasih smo takšni še danes – tudi na cesti, kolesarski stezi in na pločniku, 5 tisoč let staremu kolesu navkljub.

Vinko Kernc

Foto: VK