Avtomobilski teden 8, 2026

Vse od slovite afere Diesel-Gate leta 2015 se delež vozil oziroma avtomobilov z dizelskim motorjem v EU skoraj silovito zmanjšuje.

Reinkarnacija dizelskega pogona v Evropi ali zgolj pri Stellantisu?

Morda ni ostalo neopaženo, da so se na slovenski avtomobilski trg vrnili trije popularni in tržno uspešni avtomobili v varianti z dizelskim motorjem. Peugeot Rifter, Citroën Berlingo in Fiat Qubo so znova na voljo s pogonom, ki se mu zadnja leta oziroma vsaj vse od slovite afere Diesel-Gate predvsem na evropskih trgih piše zelo slabo. Toda Stellantis – vse tri omenjene tovarne, torej Peugeot, Citroën in Fiat, so njegov sestavni del – se očitno ne bo ustavil zgolj pri dizelskem ‘oplemenitenju’ omenjenih treh avtomobilov, pač pa načrtuje nadaljnje širjenje dizelske ponudbe. Reinkarnacija dizelskega pogona na Stari celini ali zgolj pri Stellantisu?

Trditev oziroma domneva je preuranjena. Stellantis je nedvomno pomemben avtomobilski igralec v Evropi, toda ni edini. Res je, da so se načrti Evropske unije (EU), povezani z letom 2035, nekoliko spremenili oziroma so se zahteve, pomembne tudi za dizelski pogon, nekoliko omilile. Koliko bo to v resnici vplivalo na oživitev posla z novimi dizelskimi avtomobili, je mogoče predvsem ugibati. Gotovo bo v tem pogledu precej pod drobnogledom nemški avtomobilski prostor, tisti, ki bistveno vpliva na dogajanje na evropskih trgih. Ob tem ni mogoče zanemariti trga rabljenih avtomobilov oziroma vozil, kjer je dizelski pogon kljub vsem spremembam in omejitvam še vedno zelo živahen, pri čemer to ni omejeno zgolj na manj razvita evropska gospodarstva oziroma države. Stellantis naj bi po sedanjih načrtih začel ponujati dizelski motor še v tržno dokaj uspešnem Peugeotu 308 in tudi DS 4 v kombilimuzinski izvedbi.

Omenjena avtomobilska korporacija je močno prisotna tudi v ZDA, drugem največjem avtomobilskem trgu na obli, kjer se mora prilagajati precej specifičnim tržnim zahtevam. Dizelski motor je seveda pomemben in močno prisoten pri tamkajšnjih težkih tovornjakih oziroma gospodarskih vozilih, pa tudi pri velikih športnih terencih (SUV) ni eksot. Zanimivo je, da se je Chrysler oziroma Jeep odločil, da tržno popularni Jeep Cherokee znova ponudbi z znanim dizelskim osemvaljnim (Hemi) motorjem. Nasploh je tudi na oni strani Atlantika povsem verjetna ponovna oživitev posla z dizelskimi agregati, saj Trumpova administracija arogantno zavrača vse okoljske in znanstvene pomisleke, povezane s tem pogonom in nasploh z okoljem. In še nekaj utegne precej vplivati na morebitno večje zanimanje za dizelske motorje na obeh straneh Atlantika.

Kitajske avtomobilske tovarne so osredotočene predvsem na baterijska električna vozila (BEV) in vsaj deloma tudi priključne hbiride (PHEV), dizelski trg zanje tako rekoč ne obstaja. Podobno je na Japonskem oziroma z japonskimi avtomobilskimi hišami, saj je njihova ponudba dizelskega pogona omejena predvsem na Evropo in še nekatere druge trge; doma jih ne ponujajo. Ali bo dizelski pogon zlasti na Stari celini doživel nekakšno tržno vstajenje, je v domeni ugibanja. Nekatera dejstva pa so nedvomno zelo ilustrativna: po podatkih Acea, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, je bil lanski tržni delež avtomobilov z dizelskim motorjem v EU vsega 7,7-odstoten, BEV pa so si kljub vsemu odrezali skoraj 20-odstotkov tržnega kolača.

***

Oliver Blume, izvršni direktor koncerna Volkswagen, bo v začetku prihodnjega meseca predstavil nov načrt varčevanja.

VW: v dveh letih zmanjšati stroške za 20 odstotkov

Po pisanju nemškega Handelsblatta je imelo širše vodstvo koncerna Volkswagen (VW) sredi januarja sestanek, na katerem je Oliver BLume, izvršni direktor VW (od 1. januarja nima več dvojne funkcije, saj je bil pred tem še izvršni direktor Porscheja) predstavil nov obsežen načrt varčevanja. Bistvo je zajeto v želji oziroma zavezi, da naj bi do leta 2028 zmanjšali stroške vsaj za dvajset odstotkov. Kako naj bi to dosegli, še ni znano.

Koncern VW se zadnja leta sooča s kar številnimi težavami, ki so posledica bistveno skromnejšega poslovanja na Kitajskem (lani so zaostali za tremi domačimi izdelovalci vozil in tako po desetletjih vodilne vloge pristali po obsegu prodaje na četrtem mestu), Trumpovih carin oziroma številnih drugih omejitev, težav pri hitrejšem uveljavljanju predvsem električnih avtomobilov tako v Evropi kot marsikje drugje ipd. Sestanek je bil za tesno zaprtimi vrati, menda pa naj bi razpravljali tudi o morebitnem zaprtju tovarn. Ve se, da ima VW presežne produkcijske zmogljivosti, toda zapiranje tovarn je zanesljivo tista rdeča črta, preko katere ne bodo mogli brez sindikatov. Ti pa so v Nemčiji izjemno močni, kar še posebej velja za IG Metall, ki združuje večino delavcev v avtomobilski industriji. Njihovo moč je pred leti spoznal tudi Elon Musk, ki je skušal v ‘svoji’ tovarni v bližini Berlina uveljaviti pravila oziroma načine vodenja, povsem drugačen od tistega, ki ga poznamo v Evropi. Videti pa je, da se je vodstvo koncerna tokrat odpovedalo pred časom predstavljenem izjemno drastičnem načrtu varčevanja, pa čeprav je znano, da v treh največjih tovarnah v Nemčiji (Wolfsburg, Zwickau in Emden) lani niso dosegli zastavljenih ciljev niti pri obsegu proizvodnje niti pri nekaterih finančnih kazalcih. Oliver Blume naj bi novi načrt varčevanja predstavil 10. marca. In tedaj, če ne prej, bo bolj jasno, kakšno bo leto za največji evropski avtomobilski koncern.

***

Oliver Zipse, BMW, bo v nemški delegaciji, ki se odpravlja na Kitajsko.

Zipse: Kitajska je ključna

Lani je Evropska unija (EU) uvedla dodatne carine oziroma dajatve za kitajske električne avtomobile. Razlog? Tako imenovane dumpinške cene, ki so predvsem posledica državne pomoči. Kitajska, ki ostaja največji avtomobilski trg na obli in prostor, kjer se razmere drastično spreminjajo tako za tuje kot domače avtomobilske tovarne, se na to ni odzvala s podobnimi protiukrepi. Se pa zdi, da je neprijazna Trumpova politika do Evrope pripomogla tudi k temu, da se odnosi na relaciji Peking-Bruselj kljub vsemu niso še bolj zaostrili. To potrjujejo tudi evropski politiki, kajti po britanskem predsedniku vlade Keiru Starmerju, ki je bil v Konfucijevi deželi prejšnji mesec, se bo naslednji teden tja odpravil še nemški kancler Friedrich Merz. V številni delegaciji bodo tudi težkokategorniki nemške avtomobilske industrije.

Trenutno še prvi človek bavarskega BMW Oliver Zipse je ob tem prepričan, da bi ignoriranje Kitajske vodilo v gospodarsko in siceršnjo katastrofo. Prav nemška avtomobilska industrija je še vedno močno zasidrana na Kitajskem, pri čemer to velja za vse tri največje – Volkswagen (VW), BMW in Mercedes-Benz. Kitajska je ključna gospodarska država, je ob tej dejal Zipse, a hkrati posvaril tudi pred preveliko odvisnostjo. Komplekse probleme je mogoče reševati le s sodelovanjem, je zaključil Bavarec. Lepo. Sedaj je treba počakati še na to, da se bosta tja daleč na vzhod odpravila Emmanuel Macron in Giorgia Meloni, pa bo vse jasno, kako se (če sploh) upreti slovenskemu zetu v Washingtonu …

Janez Kovačič