Avtomobilski teden 26, 2025

Mate Rimac je bil vse doslej zvezda hrvaške gospodarske in deloma tudi politične scene.

Zaton hrvaškega Elona Muska?

Mate Rimac, hrvaški podjetnik, ki se je uveljavil predvsem z izdelavo super hitrih in temu primerno dragih električnih bolidov, je bil zadnja leta skoraj zvezda hrvaške politične in gospodarske scene. To je naš Elon Musk, so pisali na drugi strani meje. Temu primeren je bil tudi odnos tamkajšnje politike, ki je mladega inženirja kovala v nebo, predvsem pa ga je finančno podprla do takšne meje, da je dokaj zlahka dobil tudi t.i. evropski razvojni denar. In če drži, da je stare pregovore zvečine povozil čas – umazan denar se umazano vrača in podobno –, vsaj eden v Rimčevem primeru še velja – kdor visoka leta, (lahko) nizko pade.

Te dni je hrvaški Jutarnji list izdal obsežno publikacijo z naslovom Top 1.500 hrvaških podjetij v letu 2024. Gre za podroben prikaz poslovanja številnih tamkajšnjih podjetij v letu, ki je že kar daleč za nami. V ospredju so seveda tista, ki so imela plus in poslovale dobro, nekaj bolj v ozadju pa je tudi seznam 50 podjetij, pri katerih so bile krivulje – takšne in drugačne – obrnjene močno navzdol. Po svoje je zanimivo, da so med njimi – vsaj med prvimi desetimi – podjetja, ki se ukvarjajo z energijo (plin, elektrika ipd.), skratka imena, ki ima jo v nacionalnem hrvaškem gospodarstvu kar veliko težo. No, deseterico teh, ki jim ni šlo dobro, zaključuje podjetje Bugatti-Rimac. Tudi tisti, ki avtomobilizem in avtomobilsko gospodarstvo spremljajo zgolj površno, se verjetno še spominjajo posla, ki je bil opravljen leta 2021 in obsežno publiciran ne le na Hrvaškem, pač pa v kar znatnem delu evropskega avtomobilskega sveta. Skupina Rimac Gruop, ki jo vodi Mate Rimac, je tedaj ustanovila podjetje podjetje Bugatti-Rimac, pri čemer je imela ali ima v lasti večinski delež (55 odstotkov), manjši pa je ostal v rokah Porscheja AG, sicer večinskega lastnika koncerna Volkswagen. Naši sosedje so bili nad poslom zelo navdušeni, saj je v hrvaške roke prešlo podjetje Bugatti, ime častitljive zgodovine, a tudi precej problematičnega poslovanja. Na čelu Bugatti-Rimac se je postavil Mate Rimac, ki je tudi največji lastnik. Od tedaj naprej o mladem hrvaškem podjetniku in njegovih podjetjih ni bilo veliko slišati. Se je pa na veliko pisalo o gradnji industrijsko-poslovnega kampusa v neposredni bližini Zagreba, pri čemer naj bi bilo tam zaposlenih okoli 2.500 ljudi, ki bodo imeli na voljo vse za dobro počutje in seveda delo – tudi otroški vrtec. In vse to vendarle ne bi bilo mogoče brez obilne državne pomoči.

Sedaj je očitno, da je bilo denarja res veliko. Seštevek državnih in evropskih sredstev, ki so jih Mate Rimac oziroma njegova podjetja dobila v zadnjih petih ali šestih letih, presega številko 200 milijonov evrov. Veliko je bilo evropskih nepovratnih sredstev, ki naj bi omogočila razvoj robotiziranega (samovozečega) taksija; slednji naj bi najprej vozil po Zagrebu, toda na lanski predstavitvi, kjer je bil navzoč precejšen del hrvaškega političnega vrha, vsa reč ni delovala … Pomagala je tudi evropska investicijska banka (EIB), nekaj je bilo (menda) tudi zasebnih investitorjev ipd. Sedaj Jutarnji list poroča, da je lani prihodek podjetja Bugatti-Rimac padel za 48,6 odstotka oziroma da je bilo izgube za nič manj kot 193 milijonov evrov! Gre za izjemno visoke številke, ki ne postavljajo pod vprašaj prihodnost le podjetja Bugatti-Rimac, pač pa vse skupine. Za sedaj se hrvaški Elon Musk še ni oglasil oziroma komentiral teh številk. Morda mu je v skromnejšo tolažbo znano dejstvo, da se tudi Muskov projekt robotiziranega taksija kljub vsem napovedim ne premakne z mrtve točke.

***

Tesla se na Stari celini lahko spominja veliko boljših časov.

Tesla v Evropi zgolj navzdol

Ameriški Tesli, gotovo enemu najpomembnejših delov industrijskega imperija Elona Muska, res ne gre dobro. In to še posebej v Evropi in tudi v Evropski uniji (EU), kjer je bila ta tovarna med vodilnimi na trgu baterijskih električnih avtomobilov. Tako ali drugače, številke kažejo, da se je posel s Teslami v Evropi v maju zmanjšal za krepkih 27,9 odstotka. To je že peti zaporedni mesec, ki se je za ameriško avtomobilsko znamko končal z minusom.

V letošnjem petem mesecu se je prodaja avtomobilov v Evropi povečala za 1,9 odstotka. To je še dodaten udarec za Teslo, saj je bil v omenjenem mesecu njen evropski tržni delež 1,2-odstoten, maja lani pa 1,8 odstotka. Na drugi strani se krepi prodaja kitajskih avtomobilov in to kljub uvedenem dajatvam v EU na baterijske električne avtomobile (BEA). Kot kažejo podatki Acea, evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov, ki navaja zgolj številke za Evropsko unijo, je bilo v 27-erici v letošnjih petih mesecih prodanih 701 tisoč BEA. To pomeni, da je bil njihov tržni delež kar 15,4-odstoten, pri čemer je gotovo pomembno, da se je prodaja v Nemčiji, ki šteje za največji/najpomembnejši avtomobilski trg v EU, v omenjenem času povečala za 43,2 odstotka, v Belgiji je zrasla za prav tako visokih 26,7 odstotka in na Nizozemskem za 6,7 odstotka. Na drugi strani je Francija, kjer se je število kupcev teh avtomobilov zmanjšalo za 7,1 odstotek. Sicer pa ostajajo razmere v EU tedaj, ko gre za tržne deleže glede na pogon, letos bolj ali manj enake. Največ je bilo v petih mesecih še vedno kupcev bencinskih avtomobilov (njihov tržni delež je 28,6-odstoten), vztrajno pada delež vozil, ki gredo na dizelsko gorivo (9,5 odstotka), medtem ko hibridi ohranjajo svojo prevlado – njihov tržni delež je bil kar 35,1-odstoten.

Janez Kovačič