Avtomobilski teden 8, 2023

Programsko opremo več kot 300 tisoč Tesel bodo v ZDA nadgradili na daljavo oziroma po zraku.

Agencija znova nad Teslo

Jara kača očitkov med Ameriško agencijo za varnost avtocestnega prometa (NHTSA) in Teslo je res dolga in ji ni videti konca. Omenjena agencija sedaj zahteva vpoklic 363 tisoč Tesel – gre za modele S, X, 3 in Y, izdelane leta 2016, pa tudi 2017 in 2020 – oziroma nadgraditev programske opreme za samodejno vožnjo. Agencija je mnenja oziroma je ugotovila, da se avtomobili v določenih prometnih okoliščinah v režimu povsem samodejne vožnje »vedejo nevarno«.

Ob tem je agencija je že doslej zagrenila življenje kar številnim avtomobilskim tovarnam, ki prodajajo avtomobile na ameriškem trgu. Sedaj Tesli in Teslam očitajo, da programska oprema, ki je sedaj nameščena v avtomobilih in omogoča povsem samodejno vožnjo, v nekaterih primerih ni zanesljiva oziroma varna. Tako naj bi se avtomobili »odločili«, da v primerih, ko so na pasu za zavijanje levo ali desno, peljejo naravnost čez križišče. Tudi med vožnjo skozi križišče, ki ga ureja stop znak, se avtomobili naj ne bi v celoti ustavili, pa tudi vožnja v križišče ob rumeni utripajoči luči na semaforju pogosto ni opravljena »z ustrezno previdnostjo«. Pripombe so tudi na sistem oziroma asistenco, ki skrbi za ustrezno prilagoditev hitrosti. NHTSA meni, da se sistem »ne odzove ustrezno na spremembo hitrostnih omejitev ali pa ne upošteva v zadostni meri voznikove prilagoditve hitrosti«. Skratka, vožnja s temi Teslami je lahko v okoliščinah, ko je vse prepuščeno avtomobilu, nevarna.

Tesla se – kako čudno – ne strinja z ugotovitvami agencije, vendar se je odločila za odpoklic oziroma nadgradnjo sistema samodejne vožnje »zaradi previdnosti«. To seveda ni nič neobičajnega, kajti ameriška zakonodaja je zvečine na strani uporabnika oziroma kupca, kar seveda dobro vedo pri Volkswagnu (sloviti Diesel-Gate), tudi pri japonski Toyoti (velikanski vpoklic v letih 2009 in 2010) in še pri kateri avtomobilski tovarni. Nadgradnjo bo tovarna opravila na daljavo, Elon Musk pa je bil ob tem na Twitterju (kje pa drugje!) mnenja, da je uporaba besedne zveze »vpoklic za nadgradnjo in posodobitev programske opreme na daljavo anahronistična in popolnoma napačna«. Bo že vedel.

***

Električni baterijski avtomobili so v ospredju, tako je bilo tudi januarja v EU.

Januar ugoden za EU, ne pa za Nemčijo

Tako kot za Slovenijo se je letošnji januar ugodno začel tudi za Evropsko unijo (EU). Prodaja osebnih avtomobilov je poskočila za solidnih 11,3 odstotka na skupaj 760 tisoč vozil. Med velikimi trgi, tistimi, ki odločilno vplivajo na stanje v uniji, je bil v negativnem le nemški. Tam se je prodaja skrčila za 2,6 odstotka na skupaj 179 tisoč avtomobilov. Če bi torej sodili zgolj po Nemčiji, potem leto ne bi smelo biti ugodno.

Počasi se bomo morali navaditi, da bodo vse pogosteje v ospredju električni baterijski avtomobili, pa tudi druge elektrificirane verzije. Pojasnilo (verjetno) ni potrebno, kajti evropski parlament je pred dobrim tednom potrdil strategijo o prenehanju prodaje novih avtomobilov z MNZ po letu 2035 in poti nazaj ali v kakšno drugo smer ni. Tako se ‘vede’ tudi statistika Acee, evropskega združenja izdelovalcev vozil, ki po novem najprej v tabelarnem pregledu predstavlja dogajanje pri električnih baterijskih vozilih, potem pa sledijo vsi drugi – povsem na koncu je posel z avtomobili na bencin in dizel. Prodaja bencinskih je zrasla za kar visokih 12,3 odstotka (skupaj 288 tisoč vozil), dizelskih pa skrčila za 1,6 odstotka na 120 tisoč avtomobilov. Januar je bil ugoden za električna baterijska vozila oziroma avtomobile, saj je prodaja poskočila za 22,9 odstotka (skoraj 72 tisoč vozil), njihov tržni delež pa je bil 9,5-odstoten. Na drugi strani se je zmanjšala prodaja priključnih hibridov (PHEV) za 9,9 odstotka (dobrih 53 tisoč vozil), medtem ko gredo hibridi še naprej dobro v promet (plus 22,1 odstotka, skoraj 200 tisoč vozil, njihov tržni delež je 26-odstoten). In seveda je treba pogledati, kako je šlo s temi avtomobili na največjih trgih.

Čeprav letošnji januar v Nemčiji na splošno ni bil ugoden za osebne avtomobile, drži, da je bilo na tem trgu vendarle prodanih največ električnih baterijskih avtomobilov, in sicer nekaj več kot 18 tisoč. Kolikor toliko Nemcem po tej strani sledijo le še Francozi (dobrih 14 tisoč vozil), vendar je bila prodaja v Franciji večja za visokih 43,2 odstotka, v Nemčiji pa manjša za 13,2 odstotka glede na lanski januar. Razlog? Zmanjšanje subvencij za električna baterijska vozila, gotovo pa tudi zelo dobra prodaja ‘električarjev’ konec leta oziroma zlasti decembra. Zanimiva je v tem pogledu Italija. Januar tistim, ki tam prodajajo električne baterijske avtomobile, ni prinesel kakšnega velikega veselja. Prodanih jih je bilo vsega 3.332. To je manj kot na Irskem, Švedskem, Nizozemskem. Ob tem kaže vsaj omeniti, da je bila Slovenija med tistimi, kjer se je prodaja električnih baterijskih avtomobilov januarja povečala najbolj (plus 125,7 odstotka na 316 vozil), pri čemer tudi ni povsem natančnega odgovora, zakaj takšno navdušenje. Upoštevaje dejstvo, da si lahko kupci obetajo 4.500 evrov nepovratne subvencije in da je ta hip denarja še dovolj, vprašanje pa je, ali ga bo dovolj čez vse leto, je verjetno pripomoglo k opazni rasti. Sicer pa je znano – po januarju ni mogoče soditi leta, ki se je šele dobro začelo.

***

Pri Toyoti in Hondi bodo plače večje, še bolj pomembno je, da je bilo to dogovorjeno zelo hitro.

Toyota in Honda: največje povečanje plač v zadnjih desetletjih

Slovenska politična in družbena scena dokazuje, kako pomembne so plače in še bolj to, kako mučna, dolga in negotova je pot do zadovoljitve različnih želja. Nazoren primer je vse tisto, kar se dogaja z napovedano reformno plačnega sistema v javnem sektorju, konglomeratu različnih poklicev in zahtev. S tega zornega kota je morda zanimivo tisto, kar so te dni sklenili pri dveh japonskih avtomobilskih hišah – Toyoti in Hondi.

Prva je, tako kažejo podatki, lani ohranila lovoriko največje avtomobilske tovarne na obli (okoli 10,4 milijona vozil), ob tem pa so se sedaj dogovorili o največjem dvigu plač v prihodnjih letih. Čeprav ni znano, za koliko naj bi se povečale plače, naj bi bilo to največje v zadnjih dveh desetletjih! Še bolj zanimivo in ilustrativno je tisto, kar je spremljalo to odločitev – dogovor s tovarniškimi sindikati je bil dosežen v prvem krogu pogajanj. Temu sporočilu iz Toyote je sledilo še sporočilo iz Honde, ki velja za drugo največjo japonsko avtomobilsko tovarno. Tudi tam se bodo plače povečale, in sicer za pet odstotkov, hkrati pa se bo povečala še osnova, tako da bo seštevek obeh povečanj najvišji v zadnjih tridesetih letih. S tem naj bi kolikor toliko ublažili vse tisto, kar je v zadnjih mesecih povzročila inflacija, ki prav tako načenja realne dohodke/plače.

Sedaj se tam daleč sprašujejo, ali bo odločitev obeh velikih japonskih avtomobilskih tovarn povzročila verižno reakcijo v drugih industrijskih dejavnosti. Za nas pa je morda bolj pomembno sporočilo o tem, da so se dogovorili hitro in brez dramaturgije, ki je – saj tega ni mogoče spregledati – tako značilna tudi za podalpsko državico?!

Janez Kovačič