Avtomobilski teden 14, 2022

Ko bo nared še tovarna v ameriškem Austinu, bodo Tesle nastajale v štirih tovarnah.

Elon Musk in njegove napovedi

Elon Musk je pred nedavnim oziroma prav v času, ko je v bližini Berlina odpiral novo tovarno, v kateri naj bi po napovedih tam okoli leta 2025 nastalo približno 500 tisoč avtomobilov, postregel še z eno napovedjo – tja do leta 2030 bi lahko letna izdelava Tesel dosegla fantastično številko 20 milijonov vozil. Nekaj kasneje se je nekoliko ‘popravil’ in številko znižal na deset milijonov. Dosegljivo ali ne, še ena skoraj značilnih Muskovih napovedi, ki čez čas zbledijo in se ne uresničijo ali zgolj delno?

Lani je Tesla Motors, ena izmed najpomembnejših družb korporacije Tesla, izdelala 936 tisoč avtomobilov. Malo v primerjavi z največjimi ali večjimi avtomobilskimi hišami, toda nesporno je, da je ameriška avtomobilska hiša lani s Teslo 3 in tudi Y postala največji izdelovalec električnih baterijskih avtomobilov na obli; delež Tesle S kot tretjega modela je bil precej zanemarljiv. Primerjava številk v letih 2019 in 2020 kaže, da je Tesla naredila izjemen korak v produkcijskem pogledu – če ob tem zanemarimo prepričanje številnih, da je v tehnološkem pogledu še vedno vsaj korak ali nekaj korakov pred konkurenti. Leta 2019 je iz dveh tovarn – v kitajskem Šanghaju in ameriškem Freemontu – pripeljalo 367 tisoč vozil, leto kasneje, torej v času, ko se je večina tovarn ukvarjala s pomanjkanjem nekaterih sestavnih delov (polprevodnikov), že malenkost več kot 500 tisoč , lani pa skoraj še enkrat več. Upoštevaje dejstvo, da je Tesla pred nekaj tedni odprla novo tovarno v Evropi, da naj bi čez nekaj mesecev začela delovati še tovarna v ameriškem Austinu in da naj bi v kratkem povečali produkcijo v Šanghaju, kjer naj bi v letu dni naredili okoli 860 tisoč avtomobilov, se Muskova napoved kljub vsemu zdi precej utopična. Po drugi strani je Tesla v letošnjem prvem trimesečju izdelala malenkost več kot 310 tisoč avtomobilov. Če se bo produkcija oziroma prodaja v letošnjem letu nadaljevala s takšnim tempom, bi se utegnilo zgoditi, da bo iz vseh Teslinih tovarn pripeljalo vsaj okoli 1,3 ali morda celo 1,5 milijona vozil. Toda to je še vedno zelo daleč od tistega, kar za leto 2030 napoveduje neugnani Elon Musk. Ampak sedaj bi že morali vedeti, da pri njem in Tesli nikoli ne veš, kako in kaj …

***

Distribucijska mreža Renaulta, Dacie, Alpine in tudi Nissana v Sloveniji se seli v izraelske roke.

Izraelci na slovenski avtomobilski sceni

Po več kot letu dni, ko se je francoski Renault določil za prodajo svoje prodajne in distribucijske mreže v Sloveniji – ta obsega znamke Renault, Dacia, Alpine in Nissan –, je ta dobila novega lastnika. To je izraelska družba Taavur, ki je že prisotna v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope. Kot sporočajo, bo skupina oziroma podjetje v novi organiziranosti na slovenskem trgu začela delovati v začetku letošnjega poletja.

Pravzaprav novica ni posebej presenetljiva. Renault je že ob lanski predstavitvi svoje nove strategije Renaulution napovedal velike spremembe. Očitno gre za racionalizacijo oziroma presojo, da lastništvo prodajne mreže v Sloveniji za vozila Renault, Dacia, Alpine in Nissan pač ne pokrije stroškov. S tem se nadaljujejo spremembe na slovenskem avtomobilskem prostoru. Pred nekako dvema letoma je madžarski AutoWallis prevzel tudi zastopstvo Opla za Slovenijo, Emil Frey, ki velja za največjega ali enega največjih avtomobilskih trgovcev v Evropi, je razširil zastopstvo skupine PSA (Peugeot, Citroën in DS) tudi s podjetji Autocommerce (Mercedes-Benz), AC Triglav (Fiat) in AC Mobil (Honda, Mitsubishi). Kot je še zapisano v obvestilu o prihodu izraelskega Taavura, je prodaja izpeljana po načelu ‘share deal’. To pomeni, da vključuje tudi prevzem oziroma zaposlitev vseh doslej zaposlenih v distribucijski mreži, s tem pa prevzema tudi »vse aktivnosti prodajno-servisne mreže v Sloveniji«. Lepo. Je to velika sprememba na avtomobilski slovenski sceni?

V resnici ne ali niti ne. Prodajne, distribucijske in servisne mreže zvečinoma tako ali tako niso v slovenskih lastniških rokah. Korporacija Volkswagen, ki združuje skoraj ducat zelo različnih avtomobilskih imen in je največja na slovenskem avtomobilskem prostoru, je že od začetka devetdesetih let v avstrijskih (Porsche Holding) oziroma nemških rokah (Volkswagen). Renault, ki ga imamo nekako za domačega, in to tudi ali predvsem zaradi novomeškega Revoza je, je svojo mrežo torej prodal Izraelcem, vendar to ne rešuje prihodnosti dolenjske tovarne. Načeloma je domače lastništvo boljše kot tuje, toda zgolj načeloma. Z nacionalnega zornega kota je gotovo pomembno, da se ohrani domače lastništvo pri nekaterih najpomembnejših panogah – bankah, pomembnih gospodarskih družbah, energiji, pri prehrani, tudi medijih ipd. Toda pod pogojem, da se v njih ne naseli strankarska politika. Kot je videti sedaj, se to zlasti v zadnjem času dogaja zelo pogosto in zelo očitno. In v tem primeru tuji lastnik ni nujno in edino zlo.

***

Izdelava vozil v Stellantisovih italijanskih avtomobilskih tovarnah se je občutno zmanjšala.

Stellantis in italijanske produkcijske zadrege

Ameriško-italijansko-francoski koncern Stellantis je pred nedavnim objavil svoje načrte s tovarnami, ki jih ima v Italiji. Seveda gre za tovarne, ki so bile vse do lanskega nastanka koncerna v rokah Fiat Chrysler Automobiles (FCA), pri čemer je očitno, da bosta precej ali najbolj v ospredju tovarni Melfi in Sevel. Toda ob tem iz koncerna prihajajo novice, ki niso v korist morebitni povečani produkciji avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v Italiji.

V prvem letošnjem trimesečju je namreč izdelava vozil v italijanskih tovarnah koncerna padla za omembe vrednih 14 odstotkov. Skupaj je bilo narejenih nekaj več kot 126 tisoč osebnih avtomobilov oziroma 2,6 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, medtem ko se je proizvodnja lahkih gospodarskih vozil zmanjšala za 30 odstotkov in je komaj presegla številko 56 tisoč vozil. V Melfiju naredijo skoraj 40 odstotkov vseh koncernskih vozil v Italiji – vsaj tako je bilo lani –, pri čemer pravijo, da je zmanjšana proizvodnja posledica dveh okoliščin, in sicer pomanjkanja sestavnih delov in vojne v Ukrajini. Če bo šlo tako naprej, in vse kaže, da vsaj še nekaj časa ne bo drugače, bi se utegnila letošnja izdelava osebnih avtomobilov zmanjšati na približno 600 tisoč, medtem ko proizvodnja lahkih gospodarskih vozil ne bi ali ne bo presegla 400 tisoč. Če se bo to zgodilo, bo to pomenilo že peto zaporedno zmanjšanje v zadnjih petih letih. V italijanskih tovarnah Fiat Chrysler Automobiles so zadnjikrat izdelali več kot milijon vozil leta 2017. Ni prav spodbudno.

Janez Kovačič