Tragične nesreče na cesti: naj nas kaj naučijo

Veliko tragičnega se je zgodilo zadnjih nekaj dni. Preden se lotimo analize, se moramo zavedati (čeprav se morda smešno sliši), da so vsi vpleteni – ljudje. Zelo verjetno nihče od njih ni namerno, z mislijo povzročiti nesrečo in njene hude posledice, storil, kar pač je storil. Čisto mogoče so vsi doma in v krogu svojih prijetni ljudje, imajo družino, otroke, prijatelje in so čustveni in ranljivi. Najbrž vsi iz njihovega kroga zdaj z njimi sočustvujejo in čutijo bolečino zaradi sina, brata, očeta, prijatelja in vsega, kar se mu je zgodilo. Ne pozabite: lahko se zgodi čisto vsakemu od nas.

Zdaj pa analiza. Ni treba biti posebej razgledan strokovnjak tega področja, da bi ugotovili, da je šlo za tipično nesrečo kot zaključek naključij. Tako kot letalske nesreče bi bilo modro – seveda v smiselno obsežnem merilu – analizirati tudi prometne, vsaj tiste s tragičnimi posledicami. Kakšen je bil torej potek dogodkov in kaj se iz tega lahko dobrega naučimo.

1. Vrata avtomobila se sama od sebe ne odpirajo, tudi če gre za dostavnik. Nekdo jih ni dovolj zaprl. Bodimo pri tem previdni.

2. Avtomobili imajo opozorilnike, da ena od vrat niso zaprta, nekateri znajo celo določiti, katera. A ne glede na to: preden odpeljete, preverite tudi opozorilnike.

3. Če opazite šele med vožnjo, ne zganjajte panike. Vrata imajo dvojni sistem zaklepa, se pravi, da morata biti dva ‘klika’, da so vrata zaprta. Ponavadi – kadar niso dovolj zaprta – drži en sam klik, kar ni dobro, ni pa še alarmantno. Dobro premislite, kje boste ustavili; vozite previdneje in počasneje in zapeljite na prostor, kjer ustavljanje ni nevarno.

4. Odstavni pas na avtomobilski cesti služi zaustavljanju v sili, vsako drugo ustavljanje na njem je nevarno in (zato) prepovedano. Policija vas v takšnem primeru tudi kaznuje. Ne zaustavljajte se tam, razen če postane avtomobil v hipu nevozen.

5. Če že motovilite ob zaustavljenem avtomobilu na odstavnem pasu, ves čas del svoje pozornosti namenite tudi avtomobilom, ki prihajajo.

6a. Če ste utrujeni, zaustavite, si odpočijte, naredite nekaj preprostih gibalnih vaj izven avtomobila, če je treba, malo zadremajte. Tudi če vozite tovornjak in ne glede na to, da na vas predpostavljeni vršijo psihične pritiske (mobing), da morate na cilj pripeljati hitreje, kot je to mogoče v okviru vaših sposobnosti.

6b. Če v avtomobilu nekaj počnete, kar ni upravljanje avtomobila, naj to zavzame le del vaše pozornosti, predvsem pa NE odvrnite pogleda s ceste. Naj to počne sopotnik ali pa zaustavite.

7. Če naletite na zastoj na avtomobilski cesti, ne pametujte; če zaustavite na skrajnem levem (prehitevalnem) pasu, se pomaknite povsem levo, če ste na srednjem (voznem) pasu, se pomaknite na njegov skrajni desni pas. Ne delajte reda, kdo sme peljati po sredini in kdo ne, ker to ni vaše delo. Lahko pa s takšnim početjem ovirate reševalce in nekomu škodite – tudi z najbolj tragičnimi posledicami – pri reševanju.

Povedano malce grobo: če bi nekdo na začetku vrata dobro zaprl, se nič od tega ne bi zgodilo. Na koncu bo zaradi krivde v črtasti pižami sedel voznik tovornjaka in javnost bo morda celo srečna. A to je stvar pravosodja.

Slehernik seveda zadevo spremlja z odprtimi usti, TV mediji se, jasno, tepejo za gledanost in tega se morate zavedati; njihova poročila so videti konfuzna, navsezadnje v trenutkih po nesreči niti nimajo možnosti pridobiti slike in informacij. Pa tisti, ki jih plačujemo, da naredijo bolj varno življenje v avtomobilu? Kot rečeno, ovadili so zadnji subjekt v sosledju dogodkov, vrh učenosti pa bo izjava, da je bila za nesrečno kriva prevelika hitrost.

Jasno, če bi bil tovornjak parkiran, ne bi mogel trčiti v dostavnik.

Vinko Kernc