Toyota Corolla 1.4 D-4D Luna
Testi 12/05/2015 Vinko Kernc
Limuzina z ‘napako’
Tu in tam se moramo še posebej prisiliti, da se zavemo, da smo sicer kot Evropa zelo pomemben avtomobilski trg, a še zdaleč ne edini in absolutno najpomembnejši.
Takšna Corolla nas na to spomni sama od sebe.
Zgodovina je znana: Corolla je bila do leta 2006 avtomobil, namenjen celemu svetu; kombilimuzina Evropi, limuzina preostalim celinam. Tega leta so ju ločili – limuzina je ostala Corolla, kombilimuzina je postala Auris. Tako je še danes.
Po nekem štetju je tole tule že enajsta (11.!) generacija od leta 1966 in preprost izračun hitro pokaže, da se je morala menjati pogosteje od v Evropi običajnega 7-letnega in od azijskega 6-letnega generacijskega cikla. Tako pač počno na otoku, za katerim vzhaja sonce. A nič hudega – kupci so jo vzeli takšno in so jo odlično kupovali: če toleriramo menjavo tehnično zelo različnih generacij, je Corolla najbolje prodajani avtomobil vseh časov.
In potem vanjo sedemo Evropejci. In je vse ‘narobe’. Električno gnane bočne šipe so le spredaj in samodejno se pomika samo voznikova. Pokrov prtljažnika in pokrovček posode za gorivo odpiramo s plastičnimi vzvodi v kabini. Pred sovoznikom je samo predal. Brez ključavnice, lučke in hlajenja. Ogledalci v senčnikih sta osvetljeni, a ne samodejno. Žep je le na desnem sedežnem hrbtu. Armaturna plošča je videti mersko in oblikovno že od daleč stara šola: plitka in preprosta, z bolj ali manj ravnimi potezami in površinami, ki so si zvečine vzporedne ali pravokotne. Osrednji zaslon ima slab kontrast – nanj se slabo vidi. Zdi se eno generacijo stara tehnologija. Ura je skoraj pred sovoznikom – voznik mora kar pošteno ukriviti telo in oči, da prebere številke z nje. In zdi se, da gre za isto uro, kot smo jo poznali pred 20 leti. Saj veste, digitalne črtice. So pa resda modre in ne zelene …
Ni še konec. Ima potovalni računalnik, a nima podatka o trenutni porabi. In nima tempomata. Kaj pa ‘eko’ vožnja, ki je tako pogosto v Toyotinem besednjaku?
O materialih tudi brez navdušenja: v testni je bila vratna plastika (zaradi nerodne uporabe – drsanje s čevlji pri v/izstopanju?) že podrsana. Pred prestavno ročico je predalček (s pokrovom), ki je tako ozek, da njegovo dno doseže le otroška roka, v njem pa je tudi vhod USB, zaradi katerega, če vanj vtaknete običajen ključ, ne morete več predalčka zapreti.
Najbolj zanimivo pa je, da vse našteto in neomenjeno kot celota deluje povsem uporabno, da se človek vsega navadi in predvsem da se zave, kako razvajeni smo (že) Evropejci. Pri tem namreč nisem omenil tistega, kar zasluži pohvalo: spodoben volanski obroč, dobro berljivi merilniki, kratki in natančni gibi prestavne ročice, veliko uporabnih predalov, zelo dober avdio sistem in lahkotnost vožnje. In ravno to je pri avtomobilih zelo pomembno.
Pri motorju ni delitve na Evropejce in ‘Neevropejce’. Tole Corollo je poganjal poznani 1,4-litrski turbodizel, odličen za zmerno, lagodno vožnjo, dovolj tih, skoraj brez (motečih) tresljajev in zelo varčen. Je pa preslaboten za dinamično vožnjo, tako z zmogljivostmi kot z elastičnostjo. Dober, zares dober je le v območju med 2.000 in 3.000 vrtljaji v minuti (izpod stopalke plina se zdi, da ima višek ravno v sredini), pred tem in za tem pa je precej len. Nič čudnega, da svetovalec za pretikanje dlje gori kot ne, kadar je voznik z desno nogo nekoliko nervozen – oglasi se ravno pod dva in nad tri tisoč vrtljaji.
A saj smo se razumeli: takšna (za druge pa ne morem reči) Corolla je namenjena običajnemu kroženju po cestah sem ter tja, gor in dol; v mestu, izven mesta, po avtomobilski cesti, vselej pa brez časovnih in hitrostnih ambicij. Takrat bo zelo navdušilo podvozje, ki je zelo udobno na vseh vrstah nepravilnosti podlage, se pa zato, jasno, pri hitrejši vožnji v ovinek karoserija precej nagiba. Moti čisto nič, je pa pri pravkar zapisanem zanimivo vprašati se, kaj so imeli v mislih snovalci, ki so omogočili popoln izklop sistemov proti zdrsu koles in stabilizacije vozila.
In potem še Corollin zadek. Ja, limuzina, podaljšan zadek, na njem pa pokrov prtljažnika in ne vrata kot pri kombilimuzinah. V njem je lučka in kljukica za vrečko, naslonjalo zadnje klopi pa je tretjinsko prekucljivo, da se vse skupaj podaljša. Litrov je veliko v osnovi, koliko jih je pri podaljšanem, ni znano, a se zdi prostora veliko tudi takrat. Moramo pa si priznati: to, da sta prekucnjeni naslonjali poševni, še zdaleč ni vzrok nepriljubljenosti Corolle v Evropi – tako ima kar nekaj podobno velikih, bolj Evropejcu na kožo pisanih avtomobilov.
Tehnično Corolla pač v zadku ni praktična, kot (denimo) Auris, praktično nam pa limuzine te velikosti (majhnosti) preprosto niso všeč. In to je njena ‘napaka’. Ampak saj imajo v istem salonu 5-vratni Auris!
Vinko Kernc
Pohvale
+ detajli na zunanjosti, skladnost
+ avdio sistem
+ varčnost motorja
+ pretikanje menjalnika
+ predali v notranjosti
+ lahkotnost vožnje
+ prostornost (še posebej na zadnji klopi)
Graje
– nima sodobnih varnostnih sistemov
– nima navigacijskega sistema
– neevropska oprema
– skop potovalni računalnik
– slaba uporabnost prtljažnika
– neelastičen motor
– videz in tehnika armaturne plošče
Na kratko
Ne samo zato, ker je limuzina in kot takšna manj uporabna od kombilimuzinskega Aurisa, tudi zato, ker je v celoti naravnana na ameriške in azijske trge je evropskemu okusu manj všeč. Ali kar ne všeč. Kogar pa to ne moti, bo v njej našel zelo dober avtomobil za vsakdanjo uporabo.
Odčitki in meritve
Okoliščine meritev: temperatura okolice 23° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 26.261 km – menjalnik v 6. prestavi –gume 205/55 R 16 V Michelin Energy – nima prikazovalnika trenutne porabe goriva
Poraba in trušč
60 km/h, 1.800/min: 85 dB (4. prestava)
60 km/h, 1.200/min: 87 dB (5. prestava)
60 km/h, 1.100/min: 92 dB
100 km/h, 1.900/min: 89 dB
130 km/h, 2.200/min: 91 dB
160 km/h, 2.800: 93 dB
Testni krog: 5,9 l/100 km
Cene
Toyota Corolla 1.4 D-4D: 16.150 evrov*
Toyota Corolla 1.4 D-4D Luna: 17.430 evrov*
Testna Toyota Corolla 1.4 D-4D Luna: ni podatka
(Cene so s popustom 2.000 €.)
Tehnični podatki (proizvajalec)
Motor: 4-valjni – dizelski, turbopuhalo, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.364 cm3 – največji navor 205 Nm pri 1.800-2800/min – največja moč 66 kW (90 KM) pri 3.800/min
Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj
Voz in obese: limuzina – samonosna karoserija, 4 vrata, 5 sedežev – spredaj, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj, poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 205/55 R 16 V Michelin Energy
Mere: dolžina 4.620 mm – širina 1.775 mm – višina 1.465 mm – medosna razdalja 2.700 mm – najmanjša razdalja od tal 150 mm – rajdni krog 11,4 m – notranja širina spredaj 1.485 mm, zadaj 1.485 mm – prtljažnik 452 l – posoda za gorivo 45,5 l
Mase: vozilo 1.305 kg – dovoljena skupna obremenitev (475) kg – dovoljena obremenitev strehe: ni podatka
Zmogljivosti: največja hitrost 180 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,5 s – poraba (kombiniran cikel) 4,1 l/100 km – izpust CO2 106 g/km
Foto: VK