Škoda 1100 OHC (1958)

Lepo obnovljen dirkalnik 1100 OHC iz tovarniškega muzeja.

»Sportovní prototypy«*

Se spominjate rallyja Saturnus v zgodnjih osemdesetih, takrat ko je postal mednaroden?  Seveda tisti primerne starosti. Veliko navdušenja so požele škode 130 RS. To so bili močno predelani serijski kupeji, ob katerih sem se vedno spraševal, zakaj podobno pot ne ubere Crvena zastava. A ta je žal imela do avtomobilskega športa neresen (mačehovski) odnos; v nasprotju s Škodo, ki je imela – in ima – pri tem dolgoletno in bogato tradicijo.

Njihove sanje so bile nastop v Le Mansu. Vendar začnimo od začetka.

Pisalo se je leto 1950 in Škoda je imela dirkalnik 1101 Sport, narejen na osnovi limuzine Tudor, ki je veliko obetal. Tudi v Le Mansu. Dvojica Václav Bobek – Jaroslav Netušil je po trinajstih urah in prevoženih 120 krogih v svojem razredu vodila. Potem pa je bilo upov na zmago zaradi polomljene ojnice konec. Za Škodo je to bila zgodba, ki je niso uspeli dokončati. Inženirji so avtomobil še naprej razvijali in ga opremili s 1.490-kubičnim motorjem s puhalom, vendar na Zahodu ni nikoli več dirkal.

• 
• 
• 
• 
• 

Spodbujeni z željo, da zasedejo vodilno mesto v razredu, so se odločili za nov projekt. Po dveh letih razvoja so v zibelki družbe Mladi Boleslavi junija 1958 širši javnosti prvič prikazali eleganten roadster. Ta je še danes eden izmed najlepših avtomobilov te znamke. Mladi Jaroslav Kindl je ob upoštevanju aerodinamike oblikoval nizko, zelo napeto, odprto karoserijo mehkih linij, z dvižnima žarometoma in grbino za voznikom. Narejena je bila iz s steklenimi vlakni ojačane smole in poveznjena na cevno ogrodje. Za tehniko, ki ima izvor v modelu 440 spartak,

Škoda 440 Spartak: izvor mehanskih delov za dirkalnik 1100 OHV.

je bil zadolžen glavni konstruktor František Sajdl. Motorni blok je dobil novo prečnotočno glavo z dvema odmičnima gredema in dvema vžigalnima svečkama na valj ter ločena in neodvisna vžigalna sistema. Za pripravo bencinske zmesi sta bila dva dvojna uplinjača Jikov – vzhodna kopija Webra. Štirivaljni motor s prostornino 1.089 kubičnih centimetrov je imel 92 »konj« pri 7.700 vrtljajih v minuti. Dirkalnik s težo 550 kilogramov je razpolagal s teoretično  167 »konji« na tono. Razporeditev pogona je tako imenovani »transaxle«, kar pomeni motor spredaj in (petstopenjski) menjalnik skupaj z diferencialom zadaj ter z bobnastima zavorama nameščenima takoj ob ohišju. Ultralahek in aerodinamičen je z lahkoto dosegel 200 kilometrov, največja hitrost pa je bila 226 kilometrov na uro.

• 
• 
• 

Po dobrem letu so na desni strani karoserije čisto linijo nadgradili z velikimi režami za odvod vročega zraka iz motornega prostora. In namesto dvižnih sta bila tokrat klasična žarometa, ki sta bila prestavljena na blatnika in pokrita s pleksi steklom.

• 
• 
• 
• 

Leta 1960 so predstavili iz kabrioleta izpeljan všečen kupe. Dobil je aluminijasto karoserijo z nižjim količnikom zračnega upora, ob sočasnih močnejših zavorah in manjši masi. Naredili so dva primerka, a je njuna usoda neznana. Mogoče bosta v prihodnosti predmet kakšnih vzhodnih skedenjskih najdb.

• 
• 
• 

Jasno usodo pa imata oba roadsterja. Med leti 1958 in 1962 imata zabeležene zmage na 11 dirkah po Vzhodni Evropi, z največjim uspehom na veliki nagradi Leningrada leta 1962, ko je bil prvi Miroslav Fousek in drugi Jaroslav Bobek. Žal se nista nikoli pomerila s konkurenco na drugi strani »železne zavese«, saj je to bil čas, ko so Evropo še vedno oblikovale politične meje. Tako so v zrak izpuhtele tudi sanje o uspehu v Le Mansu.

Ko so sovjetski tanki leta 1968 zavzeli Češkoslovaško, je lastnik enega dirkalnika v snegu z njim prebegnil iz Prage na Zahod. 30 let kasneje – aprila 1998 – je bil na dražbi za 41.000£ prodan angleškemu zastopniku Škode. Drugi je v lasti Škode in je obnovljen na ogled v tovarniškem muzeju.

• 
• 

Kljub temu, da se ni nikoli pomeril s svojimi tekmeci z zahoda, je model 1100 OHC verjetno eden najboljših dirkalnikov svojega obdobja. Je tudi vizija Škodinih ambicij, ki so jih takrat imeli. Vsekakor pa je predstavnik znamke, ki ima izrazito poudarjene športne gene.

Matej Kočar Trinko

Foto: arhiv avtorja

* Športni prototip