Mini Cooper D

Avtomobil, ki zna zaigrati na čustva, a tudi ponuditi izjemne vozniške užitke: Mini Cooper D.

Hudičevo ‘fajn’ izdelek

Tole je misel, ki se mi je utrnila po 50 metrih vožnje z njim.

Me je pa takoj navedlo: če bi ostal britanski, bi postal tak, tako dober? Ali bi ga nasledil izdelek, razvit iz enega od konceptov, ki naj bi bili možni nasledniki, kot sta bila Spiritual ter Spiritual Too (z motorjem v zadku!) iz leta 1997?

Dobro, da se ni izšlo tako, čeprav je nekaj nesojenih naslednikov prav zanimivih, nekaj pa prikupnih. Je pa tule ironija: Nemci, zgodovino poznamo, zdaj Veliki Britaniji rešujejo avtomobilsko industrijo, no, vsaj njen (opazen) del. Britanci pri tem nimajo nikakršnih predsodkov: Mini je zanje britanski oziroma ‘njihov’ in se z njim zlahka identificirajo.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Zgodba je zdaj stara že poldrugo desetletje: BMW, ki je kupil (tudi) Mini, je iz modela naredil blagovno znamko ter se odločil za zanesljiv pristop tako, da je za svoj Mini: prvič, obdržal osnovne poteze originala; drugič, ga povečal, da je zadostil sodobnim kriterijem notranje prostornosti; tretjič, vanj vgradil svojo tehniko; in četrtič, naredil pet korakov naprej pri kakovosti.

Zgornji pojem ‘svoja tehnika’ ni čisto točen: prvi sodobni Miniji so imeli neke Mercedes-Benzove motorje, ki mu s svojim značajem niso prav nič pristajali. K sreči je tudi tega že nekaj časa konec. Zdaj je Mini takšen, kot mora biti, od glave do pete.

Jasno, tudi dizla je bilo treba ponuditi in navsezadnje – zakaj ne? Puristi so, jasno, proti, a purizem je danes enako moderen kot obleka jamskega človeka. Komur ni prav – izvolite, naprodaj je tudi Mini z bencinskim motorjem. V obeh motornih izvedbah mu uspeva najti kupce, predvsem pa privržence.

Mini, velja tudi za tale Cooper D, ima od vsega (novodobnega) začetka troje: karizmo, retro videz in občutek go-kart. Volan je, he, he, skoraj nevarno natančen in neposreden. Kdor, nevajen takšnega, prvič sede vanj, dela, kot rad reče nek prijatelj, bivši dirkač, iz enega ovinka mnogo njih: namesto sklenjene zvezne linije vozi cik-cak. Navaditi se ni težko, je pa potem nadvse zabavno. Ne glede na ‘konje’ so ovinki pot v raj, povprečna hitrost pa lahko zelo visoka.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V slogu pravkar zapisanega in ob drugih značilnostih podvozja (koloteka, medosna razdalja, obese, gume) velja poudariti: Mini ima v asfaltnih ovinkih dosti raje natančno vodenje po cestno-dirkaški liniji, tudi na zavojih z velikim polmerom, kot pa surovo polaganje vozilca skozi ovinke v slogu (makadamske) rally vožnje. Seveda se pri tem ne brani zabave s hipnim odvzemanjem plina, ko mu, kot večino spredaj gnanih, bolj ali manj, odvisno od razmer, odnese zadek.

Piše, da je Cooper, kar bi, kljub dizlu v nosu, moralo pomeniti zmogljivosti, ki mejijo na dirkaške. Pri bencinskih to velja, dizel pa tega ne opraviči povsem. Sam po sebi je odličen: z lahkoto se zavrti do 4.000, ne glede na vrtljaje pa je miren in prožen, za dizla tudi zelo elastičen, vleče od 1.500 do 4.000 skoraj enako suvereno in v 4. prestavi, denimo, pri 1.500 že zelo dobro potegne. Toda standardi so pri Miniju višji in tale dizel je za značko Cooper nekoliko preslaboten, ko gre za kilovate. Njutonmetri so OK.

Mogoče so za to delno kriva tudi prestavna razmerja menjalnika. Ta se zdi kar predolgo izračunan, tudi za dizla. Če bi bil ta pogonski sklop v običajnem avtomobilu, bi rekli, da je kombinacija motornih krivulj in prestavnih razmerij menjalnika nekje v sredini, za Mini pa, kot rečeno, manjka nekaj ‘šusa’, tistega pojava, ko pri pohojenem plinu voznika sunek pospeška kar malce preseneti, še bolj pa razveseli.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Iz takšnega položaja bi mu lahko pripisali še eno zamero – da je merilnik vrtljajev nekoliko premalo natančen, premajhen, preveč odmaknjen (v levo) ali vsakega po malem. Tja je moral ‘oditi’ zaradi višje sile: puristi bodo nejevoljni, češ da mora imeti Mini merilnik hitrosti v sredini armaturne plošče (kot ga je imel doslej), a večina bo za to hvaležna. Saj je imel prej digitalen prikazovalnik za volanskim obročem, okej, ampak tisti velik krog tam desno od voznika je bil tam povsem brez pravega pomena ali smisla. Zdaj je merilnik hitrosti torej premaknjen na sredino za volanski obroč, je pa ostala barvna kombinacija, ki tudi utegne zmotiti: podnevi so cifre bele, v redu, ponoči pa oranžne, kar ni po godu hitrim odčitkom.

Zamere so v splošnem in do neke mere marginalne, ampak pri takšni znamki in še posebej ceni imajo nekaj več teže. Je pa Mini, ko človek sedi v notranjosti, še vedno Izdelek z veliko začetnico: zasnova, materiali, oblika, detajli, ideje, duhovitost, izdelava. Kar škoda, da ne ponuja več prilagodljivosti nastavitev informacijskega sistema, da utegne kak list papirja (do velikosti A4) iz zaprtega predala pred sovoznikom uiti skozi špranjo(!) na tla, da predvajalnik glasbe ne prepozna map na ključku USB in da je komolčna opora med sedežema nepriročna, predal v njej pa le pogojno uporaben.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Mini je, piše menda že v Enciklopediji Britannica, tipičen avtomobil, kjer k nakupu ne vodi razumska pot, temveč bolj ali manj le čustvena. Čudovito! A kupcu ne sme biti mar, da imajo drugi avtomobili tega velikostnega razreda (in pri tudi za pol manjši ceni) večji in bolj prilagodljiv prtljažnik in da imajo na zadnji klopi več prostora (najhuje bo z glavo in koleni odraslih), ampak spredaj, naj bo jasno, se sedi zelo dobro in zelo blizu odličnega. To, da ima na voljo številne barve in jakosti ambientalne osvetlitve, ga ne naredi dobrega, je zgolj prikupen pristop snovalcev k dojemanju biti tega avtomobila. Kar ga naredi ‘fajn’, je cel paket, še najbolj pa dejstvo, da je za volanom v njem res izredno prijetno sedeti.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 12° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 3.274 km – vklopljen način Green  – menjalnik v 6. prestavi – gume 205/45 R 17 Y Pirelli P Zero – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.300/min: 3,4 l/100 km – 86 dB (5. prestava)

60 km/h, 1.000/min: 3,5 l/100 km – 98 dB

100 km/h, 1.800/min: 4,1 l/100 km – 91 dB

130 km/h, 2.400/min: 5,6 l/100 km – 93 dB

160 km/h, 2.500/min: 7,4 l/100 km – 95 dB

Testni krog: 6,4 l/100 km

Pohvale

+ videz zunanjosti

+ razmerja postavitve koles

+ volan, podvozje

+ pretikanje menjalnika

+ počutje za volanom

+ kakovost zasnove in izdelave

+ duhovitost drobnih rešitev in dodatkov

+ krmiljenje, lega na cesti

+ prožnost in elastičnost motorja

Graje

– premalo športen dizel (za imidž imena Cooper)

– (nešportno) predolg menjalnik

– vzvojna togost karoserije

– slaba sredinska komolčna opora

– prostor na zadnji klopi (ni za odrasle)

– oranžne cifre merilnikov ponoči

– tempomat v radarskem načinu deluje le do 140 km/h

Na kratko

Mini je bil, je in vedno bo, če bo šlo tako naprej, avtomobil, ki bi ga številni radi imeli, vozili ali vsaj sedeli v njem: ljubitelji Minijev, ljubitelji vožnje, ljubitelji imidža, pa še kup drugih, ki ne sodijo v te tri skupine. Dizel? Zakaj pa ne; je kar hiter, hkrati pa tudi varčen, če se voznik malce potrudi. A za prave ‘Cooper’ užitke – vzemite bencinskega.

Cene

Mini One D: 19.550 evrov

Mini Cooper D: 21.850 evrov

Testni Mini Cooper D: 30.874 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 3-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.496 cm³ – največji navor 270 Nm pri 1.750-2.250/min – največja moč 85 kW (116 KM) pri 4.000/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Vozna dinamika: položaji Sport, Mid, Green

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 3 vrata, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj pomožen okvir, prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 205/45 R 17 Y Pirelli P Zero

Mere: dolžina 3.821 mm – širina 1.727 mm – višina 1.414 mm – medosna razdalja 2.495 mm – najmanjša razdalja od tal 143 mm – rajdni krog 10,8 m – notranja širina spredaj 1.357 mm, zadaj 1.265 mm – prtljažnik 211/731 l – posoda za gorivo 44 l

Mase: vozilo 1.210 kg – dovoljena skupna obremenitev 450 kg – dovoljena obremenitev strehe 60 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 205 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,2 s – poraba (kombiniran cikel) 3,5 l/100 km – izpust CO₂ 92 g/km

Foto: VK