2013 2013

2013

Kolumna 27/12/2013 Vinko Kernc

Tole leto smo na tej strani začeli z mislijo, da bo leto (avtomobilsko) pestro. In je bilo. V tem seveda ni nič preroškega; lani,... 2013

Avtofil voscilnica za 2014

Tole leto smo na tej strani začeli z mislijo, da bo leto (avtomobilsko) pestro. In je bilo.

V tem seveda ni nič preroškega; lani, denimo, je s trakov padlo več kot 60 milijonov novih osebnih avtomobilov in dodajte še kako tretjino te številke za izdelane dostavnike, pa smo že preko 80 milijonov. Številka bo verjetno letos zelo podobna. Plus, minus.

Saj ni nobena raketna tehnologija, a vseeno spomnim: da pade s traku, mora biti ob traku precej delavcev. Saj veste: sestavljanje karoserije, barvanje, sestavljanje sklopov (preme, armaturna plošča, …), vgradnja sklopov v avtomobil, končna kontrola. Vse to terja ljudi in vsak od teh ima najbrž doma družino, ki je odvisdna tudi od tega prihodka.

A to še zdaleč ni vse. Razvoj. Dizajn in tehnika. Večje blagovne znamke imajo za to zaposlene cele štabe ljudi. Tudi več tisoč jih je lahko v halje oblečenih pri neki znamki, kadar hoče ta vleči avtomobilsko tehniko in dizajn v prihodnost. Tu ne smemo pozabiti še velikih neodvisnih, kot so Bosch, Valeo, Magna, … V svetovnem merilu jih je ogromno, od malih do velikih, in vsak seveda zaposljuje ljudi.

Dobavitelji. Nobena znamka ne izdeluje vsega sama, zato so tu dobavitelji. Zavorni sistemi, elektronski sistemi, varnostni sistemi, merilniki, sedeži, … Pa poddobavitelji. Tu smo tudi Slovenci razmeroma močni, čeprav tudi tu zadnja leta veliko izgubljamo. Skratka: dobavitelji marsičesa ne izdelajo sami.

Logistika. Sestavne dele, od pločevine za karoserijo do motorjev in menjalnikov je treba pripeljati na mesto, kjer nastaja avtomobil. Surovine. Metalurška in kemična industrija skrbita za kovine in nekovine, da jih potem nekdo preoblikuje v polizdelke in še naprej nekdo v izdelke. Skladiščenje. Vse od surovin do izdelkov je treba nekje uskladiščiti, da pride na vrsto – za preoblikovanje ali za končno prodajo. Maloprodaja. Veliki in majhni saloni, ki so v lasti proizvajalca, uvoznika oziroma distributerja, ali male franšize, ki jo odpre mali človek nekje v nekem manjšem naselju. Servisi. Uradni, pooblaščeni, neodvisni, šušmarski, vseeno – vsak od njih ima svoje mesto v opisanem drevesu zgodbe o vozilih. Rezervni deli. Od proizvodnje do skladičenja in prodaje. Od originalnih do cenenih ponaredkov. A tudi ti gradijo drevo zgodbe o avtomobilih.

Tu so seveda še drugi dejavniki, od infrastrukture (ceste, parkirišča, pralnice, …) in specializiranih medijev pa do zavarovalnic in najbolj žejne živalske vrste na svetu, držav, ki vztrajno na prav vsakem koraku, ki ste jih prebrali zgoraj, pridno pijejo kri, da lahko funkcionirajo.

Vse našteto sestavlja sliko, s katero si morda lažje predstavljate, kaj pomeni izdelati in prodati 60 milijonov avtomobilov letno. Koliko ljudi je od tega finančno odvisnih.

Tako močna gospodarska veja ima zato dva izrazita značaja: vodstvenega oziroma delničarskega, ki napajata »jet-set«, in socialnega, ki skrbi vsako (resnejšo) državo. Oba sta tisti gonili, zaradi katerih bo dogajanje okrog avtomobilske industrije pestro, dokler bo na svetu avtomobil. In prav zato je napoved, da bo neko avtomobilsko leto pestro, vsakokrat resnično.

A ponavadi ljubiteljev avtomobilizma te stvari, če niso osebno vpleteni, ne zanimajo prav dosti. Ljubitelje zanimajo novi modeli in njihove oblike, cenovne politike, športni dosežki in presežki, tehnične novosti in podobno.

La Jamais ContenteMene, naprimer, zanima bližnja usoda elektromobilov. Pri tem nisem nasprotnik elektromobilov; nisem skeptik, ampak realist. In vsaj zaenkrat se moje mnenje uresničuje: elektromobili se sicer dogajajo, a tako marginalno, da so še vedno – marginalni. Čeprav je pred leti pod celim pokrovom (proizvajalcev in kupcev) divjala velika evforija, se je zaenkrat rodila le miš. Ali dve.

Vam, ki to berete, pa srečno in nestresno 2014!

Vinko Kernc