Februar 2024: Mercedes-Benz C111

Mercedes-Benz C111 druge generacije bo krasil februar prihodnjega leta. Družbo mu bo delal koncpet Vision One-Eleven, kakršnega so pri Mercedes-Benzu predstavili letos.

Februar novega Gedlovega koledarja za prihodnje leto bo posvečen znamenitemu, še vedno atraktivnemu stuttgartskemu konceptu C111. Konec 60. in v 70. letih so pripravili štiri generacije, od katerih nam je druga daleč najbolj (pre)poznavna.

***

Pri Daimler-Benzu so ta koncept namenili predvsem testiranju novih pogonov in aerodinamiki, a tudi drugim rešitvam, kot so krilna vrata, luksuzna notranjost s klimatsko napravo in posamične obese za zadnjo premo.

Prva generacija je nastala leta 1969. Karoserija, ki so jo po njihovih načrtih izdelali v tovarni vagonov, je bila iz fiberglasa, poganjal pa ga je triploščni motor Wankel. Čeprav se je nabralo kar nekaj potencialnih kupcev, se za serijsko izdelavo niso odločili. Zaradi slabe kakovosti so projekt opustili in se lotili druge generacije.

Marca 1970 so torej predstavili drugo generacijo s povsem spremenjenim prednjim delom za boljše hlajenje motorja in zmanjšali težnjo po dvigovanju prednjega dela pri večjih hitrostih. To jim je uspelo le s spretnimi aerodinamičnimi rešitvami, kar je bilo za tiste čase nekaj novega. Še vedno Wanklov motor z neposrednim vbrizgom bencina je imel zdaj štiri rotorje in je razvil 433 Njutonmetrov in 257 kilovatov, kar je zadostovalo za 290 kilometrov na uro. Tudi tokrat se pri Daimler-Benzu niso odločili za serijsko proizvodnjo – vnovič je bila delni krivec nezanesljivost motorja, poleg tega pa še naftna kriza leta 1973.

To je bil razlog, da so v ta C111 namestili 3-litrski, 5-valjni turbodizelski motor s 140 kilovati. Ta različica je leta 1976 podrla vse rekorde hitrosti in pospeševanja za dizelsko gnane avtomobile. Na dirkališču Nardo so, denimo 10.000 milj (16 tisoč kilometrov) prevozili s povprečno hitrostjo 252 kilometrov na uro!

Tretja generacija je bila skoraj neprepoznavna, saj je imela s karoserijo skoraj v celoti pokrita kolesa ter močno podaljšan zadek z repom, s čimer so dosegli količnik upora zraka zgolj 0,183. Z njo so leta 1978 na dirkališču Nardo dosegli največ 320 kilometrov na uro in povprečje 316 kilometrov na uro v 12 urah preskusa. Seveda so ustrezno izboljšali tudi turbodizelski motor, pri katerem turbopuhalo ni imelo nadzora tlaka, da bi kar najbolje izkoristili potencial nadtlačnega polnjenja.

Pri četrti generaciji, ki je dobila velik spojler spredaj in dva repa na zadku, so se odločili za pogon z bencinskim motorjem V8. Ta je imel prostornino 4,8 litra in dve turbopuhali, pri dokaj nizkem prostorninskem razmerju 6:1 pa je zmogel 599 Njutonmetrov in 368 kilovatov. En krog dirkališča Nardo je prevozil s povprečno hitrostjo 403,78 kilometra na uro.

***

Vsega skupaj so izdelali 16 C111, od tega jih je bilo 13 prve in druge generacije, dva tretje in eden četrte. Nekaj njih so po preskusih razstavili, večina pa je še vedno ‘živih’ in le nekaj jih ni v muzeju Mercedes-Benz.

Georg Gedl

Foto: Georg Gedl in VK