‘Čip tuning’: preverjeno! ‘Čip tuning’: preverjeno!
Sodoben avtomobilski razgretež ne pomisli več na obdelavo sesalnih kanalov v glavi, na spreminjanje dolžin izpušnih cevi med ključnimi točkami, na izbiro odmičnih gredi... ‘Čip tuning’: preverjeno!

Glavna iztočnica sodobnega povečevanja zmogljivosti motorja je dvig tlaka v turbopuhalu in povečevanje dotoka goriva.

Sodoben avtomobilski razgretež ne pomisli več na obdelavo sesalnih kanalov v glavi, na spreminjanje dolžin izpušnih cevi med ključnimi točkami, na izbiro odmičnih gredi z drugo krivuljo odmikov, na akustično ter valovno ugodnejše sesalne ter izpušne prostore in na podobne mehanske posege v motor v širšem pomenu besede. Danes vsi verjamejo le v enega boga – v čip. Kupiš, mojster namontira in avtomobil je hitrejši, porabi pa za četrtino manj goriva.

Tragikomika je, da odkar so se pojavili tovrstni »čipi«, ljudje vanje verjamejo. Kdor ga že ima, gre na smrt s trditvami, da je vse res, kdor ga še nima, verjame onemu prvemu. Kako pa je v resnici, od teorije do meritev s s čustvi neobremenjenimi stroji in napravami?

Chip tuning je sprememba ali reprogramiranje vrednosti referenčnih točk v spominski preglednici elektronske krmilne enote – ECU. Prav tako je mogoče z dodatnim elektronskim vezjem, ki je postavljeno pred ali za ECU, vplivati na krmilne signale oziroma na ukaze. Tak način omogoča spremembo delovanja motorja brez poseganja v ECU, vendar ima omejene možnosti vplivanja na izhodne signale.

Tovarniške nastavitve, zapisane v spominu ECU, so (ali bolje: naj bi bile) prilagojene zakonskim zahtevam o izpustu plinov, nazivni moči, optimalni porabi goriva in predvideni dobi trajanja motorja. Podatki za različne režime obratovanja so podani v obliki preglednic, kjer so zabeležene optimalne vrednosti, izmerjene z določenim motorjem. Pri delovanju motorja enota ECU izračuna vmesno stanje med znanimi stanji (točkami) med izmerjenimi točkami v preglednici z linearno interpolacijo.

Srce današnjega ‘friziranja’: motorni čip.

Na tržišču je cela vrsta možnosti za spremembo vrednosti v preglednici ECU, zato je seveda razumljivo, da se sprašujemo, kakšne spremembe so mogoče, saj mora uporabnik v večini primerov slepo verjeti, kar je napisano, ker nima možnosti preveriti.

Dejanske spremembe lastnosti motorja pri zamenjavi čipov so bile izmerjene na dizelskem motorju z 80 kilovati največje moči pri 4.500/min in sicer na zavori, ki meri moč neposredno na ročični gredi. Pri preizkusu se je preverilo pet čipov, ki so vsi obljubljali 20 kilovatov dodatne moči ob (seveda) manjši porabi goriva, nespremenjeni dobi trajanja motorja, pa še kakšna obljuba se je našla na reklamnem sporočilu. Primerjave so bile narejene glede na osnovno stanje (motorja z originalno CPU), kar je prikazano na diagramih, ki prikazujejo odstopke moči, porabe goriva ter dejanske temperature izpušnih plinov. Vse primerjalne meritve so bile narejene pri zgornji krivulji, to pomeni pri polni obremenitvi čez celotno delovno področje motorja od najmanjše vrtilne hitrosti do največje, pri kateri se dosega največja moč.

Temperatura izpušnih plinov pri primerjavi različnih čipov (mejna temperatura za izpušne pline je 850 stopinj C).

Vpliv posameznih čipov na porabo goriva, prikazano v odstopkih od standardnega stanja.

Odstopki moči, doseženi z različnimi čipi glede na standardno stanje.

Diagrami prikazujejo odstotke odstopanja moči, porabe goriva in temperature glede na original (ravna črta pri ničli). Testiranih je bilo 5 ‘najboljših’ čipov na dizelskem motorju! Rezultat je preprost – več goriva, večje zmogljivosti. Iz diagramov se tudi vidi, da je pri počasni vožnji poraba minimalna, da čip upraviči zagotovilo o mahni porabi. Pri večjih obremenitvah pa se znatno poveča dotok goriva, kar seveda poveča moč – in porabo. Temperature izpuha povedo, da je s čipom izpuh precej vroč (temperatura naj ne bi presegla 800 do 850° C) tako za za turbopuhalo kot za motor.

Iz diagramov se tudi razvidno, da je bil zamenjan le čip, čeprav bi bilo potrebno menjati vsaj še hladilnik zraka. Vsi podatki so bili izmerjeni na klasični zavori, pri večini ponudnikov čipov pa je moč izmerjena na valjih – pri tem je razlika lahko velika in sicer od idealnih 3 pa do 15 ali več odstotkov!

Torej: čip da ali ne? Odgovor na to je zelo podoben tistemu na vprašanje bencin ali dizel ali če še bolj poenostavimo – bel, črn ali polbel kruh …

Aci Bizjan

Foto: VK, DTE Systems

Diagrami: AB