Avtomobilski teden 31, 2020 Avtomobilski teden 31, 2020
Ogromen dolg nemškega Volkswagna Avtomobilska industrija ta hip ni v položaju in stanju, ki bi se ji lahko zdel nekaj obetavnega. Prav obratno. Pesti... Avtomobilski teden 31, 2020

VW: ne le dolg zaradi afere Diesel-Gate, pač pa vrste drugih razlogov.

Ogromen dolg nemškega Volkswagna

Avtomobilska industrija ta hip ni v položaju in stanju, ki bi se ji lahko zdel nekaj obetavnega. Prav obratno. Pesti jo vrsta težav, med temi tudi velika zadolženost. In tako kot je Volkswagen na vrhu lestvice največjih avtomobilskih proizvajalcev na obli, mu gre ta položaj tudi pri zadolženosti.

Kot kaže ena izmed raziskav britanske analitične družbe, naj bi bil koncern Volkswagen (VW) najbolj zadolžena avtomobilska skupina. Njegov dolg naj bi bil v letu 2019 nič manj kot 169 milijard evrov. Kot kažejo sedanje analize, pa to ni zgolj ali predvsem posledica vsega tistega, kar je Volkswagen moral (in bo še moral) plačati zaradi škandala Diesel-Gate, pač pa dejstva, da gre za kapitalsko izjemno intenzivno panogo. Dejstvo namreč je, da je VW v družbi še nekaterih znanih avtomobilskih proizvajalcev oziroma skupin. Tako naj bi imel po teh podatkih nemški Daimler AG, ki se verjetno tudi zaradi tega pripravlja na obširno in drastično reorganizacijo, dolga za 148 milijard evrov, Japonska Toyota pa za okoli 135 milijard evrov. Tudi Ford je po teh podatkih zelo zadolžen (okoli 119 milijard evrov), BMW pa naj bi imel za okoli 110 milijard evrov dolgov. In kaj to pomeni v primerjavi z dolgovi posameznih držav?

Tako kot je zadolžen Volkswagen, naj bi bil zadolžena tudi Švedska, slovenski javi dolg v lanskem letu pa je bil približno petkrat do šestkrat manjši.

***

Thierry Bollore se je zavihtel na vrh skupine JLR.

Francoz na čelu skupine JLR

Dogajanje, povezano s Carlosom Ghosnom, nekdanjim močnim človekom zveze Renault-Nissan-Mistusbishi, je sicer v malenkostni senci pandemije, toda marsikaj drugega, povezano z njim, ostaja na avtomobilski sceni. Recimo Thierry Bollore, ki ga je Ghosn postavil za izvršnega direktorja Renaulta, lani pa je moral pobrati šila in kopita. Sedaj je Bollore znova v sedlu.

Za izvršnega direktorja skupine Jaguar Land Rover (JLR) ga je namreč imenovala indijska Tata, ki je tudi lastnica obeh britanskih avtomobilskih hiš. Thierry Bollore bo imel kar precej dela, kajti lani je imel JLR za nekako 500 milijonov dolarjev izgube, letošnji rezultati pa so tudi daleč od spodbudnih. Lani se je precej pisalo o tem, da naj bi Tata iskala kupca za skupino JLR, med morebitnimi interesenti naj bi se pojavil tudi nemški BMW. Iz tega ni bilo nič. Francoz na krmilu JLR bo torej moral temeljito zavihati rokave, pri čemer drži, da mu izkušenj ne manjka. Lanskega oktobra je moral oditi iz Renaulta predvsem zaradi tega, ker se očitno ni strinjal s strategijo zveze oziroma reševanjem zadreg na relaciji Renault-Nissan-Mistusbishi. Veljal je za Ghosnovega človeka, eden izmed Nissanovih pogojev za nadaljevanje sodelovanja z Renaultom pa naj bi bil (menda) tudi odpoklic vseh ljudi, ki jih je na vodilna mesta imenoval Ghosn.

***

Ralf Brandstätter, sedanji prvi mož matičnega VW, je bil član posebne skupine, ki se je ukvarjala s Preventom.

Je pri VW izdajal ‘žvižgač’?

In znova nazaj k Volkswagnu. Tega vsaj nekoliko pretresa manjša ‘žvižgaška’ afera, povezana s podjetjem Prevent – ime nam mora biti še vedno znano?! – oziroma Nijazom Hastorjem kot najpomembnejšim človekom tega bosanskega podjetja. Zgodba ima nekaj brade.

Leta 2016, malo po tistem, ko se je povsem razbesnela afera DieselGate, je Prevent kot pomemben kooperant Volkswagna (zlasti sedežnih prevlek) ustavil dobavo. Zaradi tega je nekaj časa stala izdelava tako Golfa kot tudi Passata. Spor med VW in Preventom je nastala zaradi tega, ker naj bi nemški koncern želel del stroškov, nastalih z afero, prenesti tudi na svoje dobavitelje. Prevent se je temu uprl, spor pa so zaključili z novim štiriletnim sporazumom o sodelovanju. Toda pri VW so sklenili, da vsaj dolgoročno s Preventom ne bodo več sodelovali, čeprav je ta veljal za zanesljivega in cenovno zelo ugodnega dobavitelja. Leta 2018 se je sodelovanje kljub pogodbi končalo, kmalu zatem pa je Prevent vložil vrsto tožb (tudi v ZDA) in zahteval povračilo 750 milijonov evrov. Spor oziroma spori še niso končani, pri čemer sedaj v VW ugotavljajo, da je bilo bosansko podjetje vsa ta leta natančno obveščeno o tem, kaj nameravajo storiti. Dejstvo je, da je VW ustanovil posebno skupino, ki se je ukvarjala prav z vprašanjem, kako se dovolj elegantno znebiti Preventa; njen član je bil tudi sedanji prvi mož matičnega VW Ralf Brandstätter. Pri VW menijo, da so jim morda celo prisluškovali ali pa je vse skupaj ‘izdajal’ žvižgač …

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.