Avtomobilski teden 27, 2024

Rimčeva Nevera velja za najhitrejši električni baterijski avtomobil na obli.

Težki časi Mateja Rimca

Bili so časi, ko se je Mate Rimac sramežljivo pojavil v majhnem kotu frankfurtskega avtomobilskega salona. V sosednji državi je od tedaj mladi podjetnik, ki ta hip šteje rosnih 36 let, postal skoraj nacionalna (gospodarska) ikona. Razlogov je bilo precej: sloviti Bugatti je postal sestavni del njegovega imperija, investitorji, tudi Porsche in Hyundai, so se drenjali pred njegovimi vrati, rodila se je Nevera, menda najhitrejši električno gnani bolid, začel je graditi skoraj megalomanski poslovni center (kampus) nedaleč od Zagreba, končno mu je država namenila skoraj 180 milijonov evrov za projekt t.i. samodejnega (robotskega) taksija (projekt Verne) ipd. Nekakšen balkanski Elon Musk je bil rojen.

Vse bolj se zdi, da so bili Rimčevi načrti vendarle preambiciozni in to še posebej tedaj, ko je v mislih prej omenjeni projekt Verne (ime je dobil po pisatelju nekdaj znanstvene fantastike Julesu Vernu). Pred dnevi je pripravil predstavitev prvega robotskega taksija, pri čemer se je tam zbral velik del državnega političnega vrha s samim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Toda Verne se ni izkazal, Mate Rimac pa je pojasnil, da imajo ‘problemček’. Videti pa je, da je problemov precej več kot za problemček. Po prvotnem načrtu bi moral biti projekt končan v začetku tega leta, pa so ga prolongirali na konec leta, pa potem napovedali za prihodnje leto, sedaj naj bi zaživel tam nekje 2026. To, da se na prvi predstavitvi projekta pogosto zalomi, ni nič posebej novega. Novo je predvsem to, da je večina podjetij znotraj Rimčeve skupine lani poslovala z izgubo, ki jo je bilo za okoli 90 milijonov evrov. Nemški Porsche, pomemben delničar, se je ob tem odločil, da ne bo izdeloval Rimčevega električna kolesa, ki naj bi nastajal v okviru projekta Greyp. Nevera, ki je doživela izjemno publiciteto, gre menda dobro v promet, čeprav verodostojnih podatkov ni; menda naj bi prodali 50 od načrtovanih 150 vozil. Te dni predstavljeni Bugatti W16 Mistral, prvi Bugatti po tistem, ko je slovita avtomobilska manufaktura prišla pod okrilje Mateja Rimca, naj bi bil za letos razprodan. Toda kljub temu je na Hrvaškem vse več dvomov, ali se bo mlademu inovatorju in podjetniku, ki se je rodil v Livnu (BiH), posrečilo uresničiti prej omenjeni projekt zagrebškega robotskega taksija. Dejstvo, da je za to dobil zelo veliko denarja – mimogrede: novomeški Revoz je za ‘svoje’ avtomobile dobil okoli 40 milijonov evrov državne pomoči –, gre marsikomu v nos, pri čemer je dokaj očitno, da tudi z zelo blagohotnim blagoslovom že dolga leta vladajoče HDZ. In na široko publicirana gradnja kampusa, v okviru katerega naj bi bil tudi otroški vrtec za zaposlene, pa lastna preskusna steza in še marsikaj drugega, požira denar in obilo zamuja. Ob vsem tem mu ni v prid tudi marsikaj tistega, kar se dogaja z njegovo ožjo družino.

To, da naj bi se ločil – poročil se je leta 2021 – pač ni nekaj, kar bi smelo imeti v tej zgodbi kakšno posebno težo. Vsekakor pa mu ne štejejo v dobro, da se je zapletel v nepremičninski posel v rodnem Livnu, kjer so se njegovemu načrtu uprli tamkajšnji prebivalci. Medtem je postalo znano, da je bil njegov oče, človek, ki je seveda bistveno pripomogel k sinovi do sedaj zelo uspešni poslovni poti, obsojen na tri leta zapora zaradi gospodarskega kriminala, da je bil zaradi podobnih dejanj obsojen tudi v Nemčiji ipd. Kakorkoli že, nesporno je, da je Mate Rimac človek številnih talentov, a tudi to, da je morda stopil v čevlje, ki so mu (še) preveliki.

***

Cuprin Born se je prebil med najbolje prodajane električne avtomobile na slovenskem trgu.

Slovenija: skromni plusi junija in tudi v preteklih šestih mesecih

Nedvomno bo držalo, da na slovenskem avtomobilskem trgu ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb – v plus ali minus. Pomeni, da se uvršča med bolj ali manj stabilne evropske avtomobilske prostore, na katerih ni pravih možnosti za izjemne spremembe – če se ne zgodi nič neobičajnega oziroma izjemnega. Tako – tudi tako – je mogoče razumeti junijsko in s tem polletno prodajo avtomobilov v Sloveniji.

V šestem letošnjem mesecu si je novo avtomobilsko pločevino omislilo 4.387 kupcev, kar je bilo za 2,4 odstotka več kot junija lani. Tudi na letni ravni je povečanje razmeroma skromno – posel se je povečal za 3,7 odstotka na 28.377 novih osebnih avtomobilov. Še naprej, tako junija kot v pol leta, gredo v najbolje v promet majhni športni terenci. Pomeni, da se trend ne spreminja in vse kaže, da bo tako še nekaj časa. Je kaj presenetljivega?

Morda to, da je bil junija najbolje prodajani avtomobil Renault Clio, ki pa je tudi na vrhu po šestih mesecih. S tem je prehitel Škodo Octavio, ki se je že pred časom zavihtela na prestol najbolje prodajanega avtomobila na slovenskem trgu. Vprašanje je, ali se utegne Clio obdržati na tem mestu tudi v prihodnjih mesecih ali pa gre zgolj za nekakšen tržni premor, po katerem se bo češki avtomobil znova izstrelil na sam tržni Olimp. Še to: med deseterico najbolje prodajanih na slovenskem trgu je bilo v zadnjega pol leta kar sedem športnih terencev, zato prej zapisana domneva o morebitni spremembi trenda oziroma želja in potreb kupcev ostaja precej utopična. In seveda – ‘električarji’? Povsem nesporno je, da jim pohaja tržna sapa – kot na številnih drugih evropskih trgih. Lani jih je bilo v tem času prodanih 2.164, letos 1.649. Morda je opazno tudi to, da je po šestih mesecih na vrhu Tesla 3, ki malenkost vodi pred Teslo Y. Tretji je Cuprin Born, kar se zdi spodoben dosežek.

Janez Kovačič