Avtomobilski teden 26, 2022 Avtomobilski teden 26, 2022
Najprej Nemčija, sedaj še peterica Skoraj ne more biti nobenega dvoma o tem, da bo okoljska strategija Evropske unije doživela nekatere spremembe. To je... Avtomobilski teden 26, 2022

Električni avtomobili so v ospredju EU, vprašanje pa je, ali se bodo zaradi energetske krize nekateri načrti precej spremenili.

Najprej Nemčija, sedaj še peterica

Skoraj ne more biti nobenega dvoma o tem, da bo okoljska strategija Evropske unije doživela nekatere spremembe. To je pred časom nakazala že Nemčija, ko je njen finančni minister podvomil o tem, da se bo nemška vlada strinjala z načrtom o popolni prepovedi prodaje/izdelave avtomobilov, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem leta 2035. To je leto oziroma datum, ki ga je EU določila že pred časom, sedaj pa čaka na dokončni sprejem v evropskem parlamentu. Ampak zapleta se še marsikje drugje in pri drugih.

Sedaj peterica članic EU – Italija, Portugalska, Bolgarija, Slovaška, Romunija – predlaga zamik pri odločitvi za leto 2035. Menijo, da bi morali 100-odstotno znižanje izpustov pri osebnih avtomobilih preložiti na leto 2040. Pri lahkih gospodarskih vozilih naj bi do leta 2035 dosegli 80 odstotno znižanje izpustov CO2, leta 2040 pa naj bi tudi zanje – tako kot za osebne avtomobile – veljala odločitev o prepovedi prodaje/izdelave vozil z MNZ. Ob tem v nekaterih državah tudi menijo, da bi morali pri takšnih odločitvah upoštevati velike razlike med članicami. Vse bolj postaja jasno, da bo ob vsem drugem izjemno trd oreh tudi ustrezna polnilna infrastruktura, saj so prav tukaj oziroma tudi tukaj razlike med članicami izjemno velike.

Vprašanje je tudi, koliko so za preložitev druge avtomobilske tovarne. Nekatere, recimo Volvo pa deloma tudi Ford, menda nasprotujeta odlogu. V zadnjih letih so tovarne investirale ogromno denarja v razvoj predvsem električnih baterijskih avtomobilov, ki gredo v zadnjem času dobro v promet in očitno prinašajo tudi veliko denarja oziroma dobička. Torej drži – na potezi je evropski parlament in še kdo.

***

Švica, dežela referendumov, ima nekoliko drugačen pogled na električno avtomobilsko mobilnost.

Švica: posebna dajatev za električne avtomobile?

Čeprav se pojavljajo razpoke v načrtih Evrope oziroma Evropske unije pri uvajanju električne avtomobilske (in druge) mobilnosti, pri čemer naj ne bi bilo posebnega dvoma o smiselnosti in nujnosti te evolucije, se lahko pojavijo tudi ideje, ki so v nasprotju s temi načrti. In lahko se to zgodi v Švici.

Kot kaže, se v tej državi, ki sicer ni članica EU, je pa z njo povezana z vrsto različnih sporazumov, ki ji omogočajo poseben status, razmišljajo o posebni dajatvi za avtomobile, ki jih poganja elektrika ali drugi alternativni pogoni. S tem denarjem naj bi financirali gradnjo in predvsem obnovo cest in drugih objektov, ki so nujni za normalno odvijanje prometa. V tej državi denar za gradnjo in predvsem obnovo cest sedaj zbirajo predvsem z dajatvami na dizelsko gorivo in bencin. Čeprav je to šele predlog, je švicarska vlada od ministrstva za transport zahtevala, da naj do konca leta pripravi predlog, ki bi omogočil uvedbo te dajatve oziroma naj ugotovi/predvidi posledice. Toda upoštevaje dejstvo, da je Švica dežela oziroma država referendumov, je skoraj na dlani, da bo tudi ta predlog gotovo doživel tovrstna presojo.

***

Javne električne polnilnice so neenakomerno razdeljene po državah EU.

Neenakomerna razporeditev električnih polnilnic v EU

Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov Acea je objavilo študijo o številu javnih polnilnic za elektrificirane avtomobile v primerjavi s površino posamezne države znotraj EU. Verjetno je bilo opravljeno precejšnje delo, toda vprašanje je, ali je bilo tudi smiselno. Brez podatka o številu elektrificiranih avtomobilov v posamezni državi je študija precej pomanjkljiva. Kakorkoli že, vsaj nekaj podatkov je zanimivih.

V EU naj bi bilo 307 tisoč polnilnic za elektrificirane avtomobile – baterijske električne in priključne hibride, toda skoraj polovica jih je v zgolj dveh državah, in sicer na Nizozemskem (več kot 90 tisoč) in v Nemčiji (skoraj 60 tisoč). Ti dve državi zavzemata manj kot 10 odstotkov površine Evropske unije. Pri Acea so izračunali, da imajo Nizozemci kar 1.600-krat več polnilnih mest kot denimo Ciper (vsega 57). Nasploh je v tem pogledu opazna razlika med severom in zahodom Stare celine in njenim vzhodnim ter južnim delom. To tudi ni izjemno presenetljivo, saj je tudi prodaja elektrificiranih avtomobilov v razvitem delu EU veliko ugodnejša kot drugje. Zanimiva je tudi napoved, da naj bi do leta 2030 potrebovali okoli 6,8 milijona javnih električnih polnilnic, če hočemo (ali če hoče EU) do tedaj zmanjšati izpust CO2 za 55 odstotkov. To tudi pomeni, pravijo pri Acea, da bi se moralo število javnih polnilnic v nekako osmih letih povečati kar za 22-krat… Težko se bo izšlo.

Janez Kovačič