Avtomobilski teden 24, 2024

Dajatve (carine) za kitajske električne avtomobile so napovedane, ni še znano, kdaj bodo sprejete.

Bruselj objavil dodatne carine za kitajske (električne) avtomobile

Zgodilo se je pričakovano in napovedovano – evropska komisija je objavila povišanje carin za kitajske električne avtomobile. Počakati je bilo treba na volitve v evropski parlament, pri čemer je vsaj nekaj ironije v tem, da bo treba počakati še na novi sklic te evropske hiše, kjer naj bi potem dokončno potrdili višje dajatve. Ta hip je mogoče ponoviti bolj ali manj znano – evropska avtomobilska industrija napovedani ukrep sprejema z različnimi občutki oziroma mnenji, jasno pa je, da so najbolj zaskrbljeni tam, kjer je ta industrija najmočnejša – v Nemčiji.

Po tistem, kar je sedaj napovedala komisija, naj bi uvedli dodatne carine za tri kitajske izdelovalce električnih avtomobilov: tako naj bi električne avtomobile tovarne Build Your Dream (BYD) obdavčili s 17,4 odstotka, Geely, ki je tudi lastnik Volva, njegov ustanovitelj in največji lastnik pa pomemben delničar nemškega Mercedes-Benza, naj bi bil obdavčen z dodatnimi 20 odstotki, skupina SAIC, ki jo morda v evropskem avtomobilskem prostoru še najmanj znana (ima pa pod seboj tudi pri nas dokaj uspešni MG), pa s kar 38-odstotno dajatvijo. Kot kaže sedaj, naj bi vse te dodatne obdavčitve prišteli že sedaj veljavnim splošnim 10-odstotnim carinam. Utegne se zgoditi, da bodo obdavčili še nekatere druge kitajske avtomobilske tovarne, vendar se bo to – ali naj bi se – zgodilo nekaj kasneje.

Kot že rečeno, počakati bo treba na konstituiranje nove evropske komisije, hkrati pa se bo moral o tem izreči novi evropski parlament. Po sedanjih napovedih naj bi se to zgodilo že 4. julija … Težko je sicer verjeti, da ne bi bilo sprejeto tisto, kar sedaj predlagajo v Bruslju, vsekakor pa so možne spremembe. In še nekaj ironije – trenutna prodaja kitajskih električnih vozil v Evropi oziroma Evropski uniji je razmeroma skromna, medtem ko evropske (beri nemške) avtomobilske hiše ostajajo pomemben igralec na največjem (torej kitajskem) avtomobilskem prostoru na obli. Vprašanje je enostavno – koliko časa še, če bo Evropa oziroma EU vztrajala pri napovedanem?

***

Petrol: nizke marže otežkočajo vzdržno poslovanje.

Petrol: marže so nezadostne

Petrol, slovenska naftna družba, ki obvladuje slovenski trg z naftnimi derivati, z nakupom hrvaške družbe Crodux in obstoječo mrežo v naši južni sosedi pa je dovolj pomemben naftni ‘igralec’ tudi na tem trgu, uperja prst proti vladi na ljubljanski Gregorčičevi ulici. Pred časom je družba napovedala tožbo proti hrvaški vladi, ki omejuje višino marž, s čimer je bilo njihovo poslovanje v lanskem letu bistveno skromnejše kot so načrtovali. Z enako zadrego se srečuje tudi v Sloveniji.

V Petrolu ob tem pojasnjujejo, da gre v njihov žep ta hip le pet odstotkov tistega, kar mora za liter bencina odšteti slovenski kupec. To je, pojasnjujejo, kar za 20 odstotkov manj kot lani, ko je država dodatno znižala marže, »ki so bile že pred tem nezadostne in niso odražale realnih tržnih razmer.« Pravijo tudi, da so »marže za naftne derivate v Sloveniji najnižje v celotni Evropski uniji, kar skupini Petrol povzroča resne izzive pri vzdržnem poslovanju.« Največji slovenski trgovec z naftnimi derivati je ob tem pripravil tudi primerjavo oziroma razrez cene za liter bencina 15. maja letos in 1. januarja lani. Takole gre: 52 odstotkov cene bencina (0,805 evra) ta trenutek dobi država, pri čemer je to 33 odstotkov več kot 1. januarja lani. Preostalih 43 odstotkov predstavlja nabavna vrednost litra bencina, ki ga Petrol kupuje na trgu, medtem ko gre na njegov račun – kot že rečeno – le pet odstotkov cene litra bencina. Sedaj je (verjetno) na potezi vlada, ki je spremenila predlog nove uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Tako naj bi bile marže pri litru bencina in dizelskega goriva dva centa višje, hkrati pa so se odpovedali nameri, da bi sedanji interval spreminjanja cen naftnih derivatov s 14 dni raztegnili na 28 dni. Po tem novem predlogu bi bila najvišja marža pri litru bencina 0,0994 evra, pri litru dizelskega goriva pa 0,0983 evra, pri čemer naj bi to začelo veljati 18. junija.

Vse jasno? Verjetno, a ni sporno, da kupca zanima predvsem cena, delničarje pa morebitna dividenda po koncu poslovnega leta … In včasih s(m)o igralci v obeh igrah.

Janez Kovačič