Avtomobilski teden 23, 2024

Razstavišče Palexpo očitno ne bo več gostilo avtomobilske pločevine.

Dokončno slovo avtomobilskega salona v Ženevi

Iz švicarske Ženeve prihaja nič izjemno presenetljiva novica: prihodnje leto in tudi sicer avtomobilskega salona v tem mestu ob jezeru ne bo več. Tako je dokončno zapečatena usoda enega najdolgotrajnejših avtomobilskih prireditev na obli, s tem pa se končuje obdobje avtomobilskih salonov, kot smo jih poznali doslej.

Organizatorji prireditve na Palexpu, prizorišču, ki so se ga pred leti in dolga desetletja udeleževale tako rekoč vse avtomobilske tovarne ali vsaj tiste, ki v tem svetu nekaj pomenijo, so svojo odločitev obrazložili na dolgo in široko. A bistvo je jasno: interes razstavljalcev, torej avtomobilskih tovarn, je očitno premajhen oziroma preskromen, da bi se jim splačalo organizirati razstavo. Agonija omenjene prireditve se je začela v času pandemije, pri čemer je kmalu postalo jasno, da je njegova usoda precej negotova. Toda s tem se ponovno pojavlja dvom o usodi tudi drugih avtomobilskih razstav zlasti na Stari celini, vsaj deloma pa tudi v ZDA in verjetno še kje. Jasno je, vsaj zdi se tako, da so se časi spremenili, da avtomobilske tovarne v takšnih predstavah avtomobilske pločevine ne vidijo več smisla. Vsaj za sedaj v Evropi ostajata na sporedu avtomobilska salona v Parizu in Münchnu – če ostanemo zgolj pri največjih prireditvah. Po drugi strani je vendarle zanimivo in opazno, da je bil nedavni avtomobilski salon v kitajskem Pekingu vsaj po številu obiskovalcev in publiciteti skoraj izjemno uspešen. Toda to je slaba tolažba za avtomobilske salon v Evropi.

Tako ali drugače – dokončno slovo avtomobilskega salona v ženevskem Palexpu je nedvomno slovo od časov, ki so bili vsaj v tem pogledu precej drugačni od sedanjih.

***

Teslina Tovarna v bližini Berlina se srečuje s kar precejšnjimi težavami.

Grüheide v vrtiljaku različnih težav

Kljub temu, da prodaja električno gnanih avtomobilov v Evropi oziroma v Evropski uniji (EU) v letošnjem letu ni tako skromna, kot je bilo mogoče pričakovati, pa je očitno, da je posel vendarle slabši kot v primerljivem lanskem času. Razlogi so različni, vsaj v Nemčiji, največjem evropskem avtomobilskem prostoru, je minus gotovo tudi posledica odprave subvencij. Vse to nedvomno vpliva tudi na ameriško Teslo in tudi na to, kar se dogaja v tovarni v bližini Berlina (Grünheide).

Lani je bila Tesla Y najbolje prodajano električno vozilo na obli, ameriška avtomobilska hiša pa se je s tem povzpela na prestol največjega izdelovalca tovrstnih vozil. Zelo blizu ji je bil po tej strani kitajski Build Your Dream (BYD), ki je zaostajal zgolj pri električnih baterijskih avtomobilih, medtem ko je bil prvak pri izdelavi vseh elektrificiranih avtomobilov (baterijskih, priključnih hibridov, hibridov). Toda Tesla se sedaj ukvarja vsaj z dvojno težavo: skromnejšo prodajo modela Y na eni strani, na drugi pa z vsem tistim, kar se dogaja s tovarno v Grünheideju. Po poročanju Reutersa naj bi tam znova ustavili delo, pri čemer bo to že tretja letošnja začasna ustavitev dela; hkrati naj bi odpustili nekaj sto delavcev. Videti je, da se s tem zgolj nadaljujejo zadrege oziroma težave, ki tovarno spremljajo že vse od začetka, pri čemer sploh ni zanemarljiv okoljski vidik. Znano je, da Tesli že vse od začetka nasprotujejo različne okoljske organizacije oziroma združenja, pri čemer še ni pozabljen napad na električno centralo, ki je marca za skoraj teden onemogočil proizvodnjo. Tudi sindikalna organiziranost zaposlenih v okviru najmočnejšega nemškega sindikata IG Metall ni po volji vodstva tovarne oziroma Elona Muska. Slednji je verjetno že zdavnaj ugotovil, da je Evropa v tem in še v marsikaterem pogledu bistveno drugačna od ZDA.

***

Ola Källenius: morebitni ukrepi EU ne bodo prinesli nič dobrega.

Ukrepi EU šele po volitvah

Volitve v evropski parlament bodo – vsaj kaže tako – nekoliko spremenile tudi časovnico objave ukrepov Evropske unije (EU) proti kitajski avtomobilski industriji. Že od lanskega oktobra se na relaciji Bruselj- Peking dogaja nekakšen ping-pong morebitnih ukrepov in posledic, ki naj bi jih ti ukrepi prinesli oziroma povzročili. Medtem se evropski avtomobilski in siceršnji prostor polni z izjavami predvsem vodilnih ljudi nemške avtomobilske produkcije. In ni težko uganiti, da da jim – morebitnim ukrepom – nasprotujejo.

Sedaj sta se (znova) oglasila vsaj dva – Ola Källenius, prvi mož stuttgartskega Mercedes-Benza, in Herbert Diess, ki je bil nekoč na čelu koncerna Volkswagen (VW). Källenius je prepričan, da morebitni ukrepi zoper kitajske avtomobilske tovarne, ki naj bi po mnenju EU dobivale državno pomoč, s tem pa omogočile dumpinške cene predvsem električnih avtomobilov, ne bodo prinesle nič dobrega. Prvi človek omenjene nemške avtomobilske tovarne meni oziroma je prepričan, da bodo morebitni ukrepi EU povzročili podobne poteze Kitajske. Naj bo trg oziroma konkurenca tista, ki ureja razmere, dodaja Källennius. Herbert Dies ob tem opozarja, da bi v primeru, ko bi prišlo do nekakšnega konflikta zgolj zaradi avtomobilov, trpel ves (avtomobilski) svet. Pravzaprav nista povedala nič novega, nič takšnega, kar ne bi poslušali že precej časa.

Opozorila so torej jasna, ampak počakati bo treba vsaj do trenutka, ko bo jasno, kdo bo vedril in oblačil v Bruslju.

Janez Kovačič