Avtomobilski teden 10, 2023

Iz Porscheja, ki menda ne bo predstavil električne izvedenke slovitega 911, prihajajo glasovi nasprotovanja strategiji EU za leto 2035.

Najprej za, sedaj proti

Evropska unija (EU) je velik in predvsem zapleten mehanizem. Razlogi so znani, vprašanje je tudi, ali so vedno razumljivi. Vse to, kar se zadnji teden dogaja z dokončnim sprejetjem oziroma potrditvijo okoljskega načrta o prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ) po letu 2035, dokazuje, da vse skupaj ni končano vse dotlej, dokler niso uporabljene vse zakonske možnosti.

Na kratko: Nemčija, gonilna gospodarska država EU, in Italija, ki tudi spada med najpomembnejše članice unije, sta tik pred zdajci sporočili, da ne bosta podprli dokončne odločitve v povezavi z avtomobili in z njihovimi izpusti leta 2035. Šok v Bruslju je bil velik, kajti doslej zadržkov iz obeh držav ni bilo. V Nemčiji, najpomembnejši ‘avtomobilski’ državi unije, so bili v tem pogledu veliko bolj konkretni kot v Italiji – kar tudi ni prav nenavadno. Nemci menijo, da bi se morali pogovarjati o tem, da bi sintetična goriva pri MNZ šteli kot okoljsko sprejemljiva in potemtakem naj zanje ne bi leta 2035 veljala rdeča luč. V Italiji so proti – o tem smo tako ali tako že pisali – predvsem načelno oziroma menijo, da je zaradi tega v nevarnosti vsaj nekaj deset tisoč delovnih mest. Ob tem pa tako iz ene kot druge države sedaj prihajajo nekaj bolj jasni zadržki iz zelo znanih in uspešnih tovarn.

Strategija za leto 2035 predvideva nekaj izjem, pri čemer te veljajo ali naj bi veljale za manjše tovarne – za tiste, ki v letu dni izdelajo do 10 tisoč vozil, in še dlje za one, katerih proizvodnja ne preseže številko 1.000. V prvo spadajo vsa prestižna avtomobilska imena od Lamborghinija, Ferrarirja, Roll-Royceja, Bentleyja ter Astona Martina in še nekaterih, v drugo pa produkcijski eksoti, ki so najbolj na očeh na velikih avtomobilskih salonih – ali pa je tako bilo še nedavno tega. In glej – iz Italije prihajajo glasovi ‘upora’ iz Ferrarija, v Nemčiji se je doslej oglasil Porsche. Pri slednjem drži, da s produkcijo več kot 300 tisoč vozil ni v kategoriji izjem, medtem ko pri italijanski avtomobilski hiši očitno prevladuje prepričanje, da elektrika še ni tisto ‘pravo’ – vsaj za sedaj. Porsche je občutno investiral v tovarno e-goriv v Čilu, kar pomeni, da vendarle računa na sintetična goriva. Čez slaba tri leta bodo ta goriva uporabljali tudi v Formuli 1, v na vstop v to tekmovanje pa se pripravlja tudi Porsche. In zakaj naj bi bila sintetična goriva sporna?

Kot kaže sedaj, niso sporna kot končni produkt, pač pa je problematičen način njihovega pridobivanja. Na splošno velja, da je pri njihovem pridobivanju porabljeno veliko elektrike, ki pa v večini primerov ni pridobljena na okoljsko neproblematičen način. Toda zadržki Porscheja in Ferrarija ne utegnejo naleteti na odobravanje avtomobilskih konkurentov. Investicije v električne avtomobile so podobne pobeglemu vlaku, gre za veliko denarja. Če bi ta vlak ustavili, bi morda naredili izjemno veliko škodo, ugotavlja Roberto Vavassori, eden izmed vodilnih menedžerjev pri italijanskem izdelovalcu zavor Brembo. Verjetno ne govori na pamet.

***

Pri Volkswagnu posebej poudarjajo, da je bila lani občutno večja prodaja električnih vozil.

Volkswagen: prodali manj, zaslužili več

Koncern Volkswagen (VW) objavlja poročilo o poslovanju v minulem letu. Mogoče je reči, da je kljub vsem zadregam, ki jih dobro poznamo in so seveda sestavni del tega poročila, delal dobro. To ni (več) zelo presenetljivo, kot tudi ne, da je bila prodaja vozil nekaj skromnejša kot leto prej, finančni izkupiček pa v večini primerov ugodnejši.

Tako dobave kot tudi prodaja sta bila lani skromnejša kot leta 2021, kajti v prvem primeru so dobavili za sedem odstotkov manj vozil in hkrati prodali za 1,1 odstotka manj. V drugem primeru, torej pri prodaji, je bil minus zelo znosen, prodali pa so vsega skupaj 8,4 milijona vozil. To tudi pomeni, da so na lestvici največjih zaostali za japonsko Toyoto, ki je bila lani v tem pogledu uspešnejša (8,9 milijona vozil). Na drugi strani pa je bila proizvodnja pri VW nekaj večja (plus 5,2 odstotka), v koncernu pa je delalo 675 tisoč ljudi oziroma 0,4 odstotka več kot leto prej. Posebej izpostavljajo, da so dobavili 572 tisoč električnih vozil, kar je bilo 26 odstotkov več kot leta 2021. Bolj zanimivi in po svoje ilustrativni so finančni kazalci.

Prihodki od prodaje so kljub minusom pri dobavi in proizvodnji poskočili za krepkih 11,6 odstotka na skupaj 279 milijard evrov. V skladu s tem se je povečal tudi dobiček pred posebnimi obremenitvami in je znašal 22,5 milijarde evrov ali 12,5 odstotka več kot leta 2021. Na drugi strani so se posebne obremenitve zmanjšale za več kot 46 odstotkov, medtem ko je dobiček pred plačilom davkov znašal dobrih 22 milijard evrov oziroma bil večji za zelo solidnih 9,5 odstotka. In na koncu je bistveno, koliko je ostalo po plačilu vseh dajatev, in sicer je bilo tega za 15,8 milijarde evrov, kar je bilo za 2,6 odstotka več kot v letu 2021.

Ob vsem tem so zapisali še nekaj tistega, kar naj bi se zgodilo v letošnjem letu. Menijo, da se bodo dobave letos povečal na skupaj 9,5 milijona vozil, kar bi bil bilo bistveno več kot lani. Pravijo, da imajo že sedaj 1,8 milijona naročil(!), pri čemer se izboljšujejo razmere pri oskrbi z nekaterimi sestavnimi deli (polprevodniki), pa tudi dobavne verige naj bi delovale bolj nemoteno kot pred nedavnim. Za povrh naj bi bili letošnji prihodki od prodaje večji vsaj za 10 do 15 odstotkov. Na koncu pa še tisto, kar najbolj razveseli delničarje in poglablja dvom o nekaterih načrtih nemške avtomobilske skupine: ti naj bi dobili 8,70 evra dividende za navadno in 8,76 za prednostno delnico, pri čemer bodo za to izplačilo porabili 29,4 odstotka dobička. Ob tem pa vse kaže, da je VW začasno zamrznil načrte o gradnji tovarne baterij v eni izmed vzhodnoevropskih držav in se menda bolj ogreva za takšno investicijo v ZDA. Tam naj bi lahko dolgoročno računal na celo devet do deset milijard dolarjev(!) različnih subvencij v okviru znanega ameriškega zakona o znižanju inflacije …

***

Purosangue naj ne bi bil športni terenec ali morda križanec …

Sredi leta prvi Ferrariji Purosangue

Invaziji športnih terencev se seveda ne morejo in tudi nočejo izogniti najbolj prestižna avtomobilska imena. Velja tudi za Ferrari, ki je že pred časom napovedal tržno rojstvo svojega prvega avtomobile tega razreda ali vrste, čeprav vztrajno zanika, da bi bil Purosangue prav to. Ampak sedaj je znano, da bodo prvi Ferrariji Purosangue kupcem na voljo sredi leta.

Purosangue je visok skoraj 1,6 metra in je potemtakem komaj kaj nižji od Porscheja Macana, ki je nedvomno športni terenec ali vsaj križanec. Ne glede na to pa bo nedvomno pravi Ferrari, kajti osnovna izvedenka bo na voljo za solidnih 390 tisoč evrov. Že lansko jesen je iz Maranella prišla novica, da gre avto tako dobro v promet, da ne bodo več sprejemali naročil. Doslej se to ni zgodilo, kar morda dokazuje, da kupcev kljub vsemu ni toliko kot so sprva napovedovali ali vsaj upali.

Purosangue bo poganjal 12-valjni bencinski motor, kar je bolj ali manj pričakovano. Kako se bo obnesel na trgu, je mogoče zgolj ugibati, a je nesporno, da je bil Lamborghinijev Urus, za katerega velja, da je športni terenec, lani najbolje prodajani avtomobil te apeninske tovarne. Torej …

Janez Kovačič