Naj voznik med vožnjo misli! Naj voznik med vožnjo misli!
Morda smo prišli v točko, ko nas napredek prehiteva. Na eni strani tečemo, kolesarimo, hodimo v fitnes in vrtnarimo na balkonih, na drugi pa... Naj voznik med vožnjo misli!

Človek se takoj navadi brezdelja, kar vodi v končno stanje kot na fotografiji.

Morda smo prišli v točko, ko nas napredek prehiteva.

Na eni strani tečemo, kolesarimo, hodimo v fitnes in vrtnarimo na balkonih, na drugi pa želimo, da stvari namesto nas počne tehnika.

***

Pa ne gre zgolj za fizične aktivnosti. Trgovina z domačim orodjem cvete kot še nikoli. Marsikdo bi rad nekaj delal in naredil sam. Nekateri kuhajo, drugi žagajo in vijačijo, tretji spet kaj tretjega. Potem pa sedemo v avtomobil in želimo, da nas vozi sam. In ko pridemo na delovno mesto, si želimo, da bi delo namesto nas opravljal nek stroj.

Evolucija gor ali dol, človek je narejen, da nekaj počne. Kaj se zgodi, ko človek ne počne nič, je lepo pokazal risani celovečerec Wall-E. Priporočam ogled.

Vprašljiva je smiselnost samovoznih avtomobilov. Škoda denarja, je pa jasno, da ne bodo poceni. Kdor ne želi voziti, naj sede na avtobus, v taksi ali na vlak. Avtomobil je postal uspešen tudi zato, ker je posameznik dobil povsem zasebno okolje, v katerem je popoln vladar. Kjer ima nadzor samo on. Lahko zavije, kamor hoče, lahko posluša, kar želi in kolikor želi naglas. Nihče se ne vtika v njegov prostor. Nekaj časa se je glasno govorilo o svobodi v avtomobilu in je čisto res: več je ne morete imeti nikjer. Razen v puščavi ali v gorah, pa še te so nekatere postale kot Čopova ulica v Ljubljani 31. decembra.

In tudi v času, ko bo človek še upravljal avtomobil, se zdi, da je avtomatizacija smiselna le do neke mere. Če je je preveč, vozniku upade pozornost, kar, vemo, lahko pripelje do najhujšega. Pri vožnji ne gre toliko za fizično kot za miselno delo. Za možgane je prav, da so ves čas malo zaposleni. Kdo se še spomni potrebe po vklopu sistema za hladen zagon (čok)? Skoraj prepričan sem, da danes nihče več ne prižge luči, preden odpelje. Avtomobil to naredi sam. Tudi brisalnike že požene sam. Tudi pretika sam. Samo še volan in pospeševanje/zaviranje so v domeni voznika. Še vzdrževanje stalne hitrosti (plin) je že domena avtomatike (tempomat).

Hudiča, a je tak problem misliti in početi teh nekaj stvari? Jebelacesta, Američani so opico naučili preživeti v vesoljski ladji, pa ne bo človek pol stoletja kasneje sam vozil nekaj tako preprostega, kot je avtomobil.

Zdaj se vozniku pozornost preusmerja drugam: na avdio sistem, na klimatsko napravo, predvsem pa na delo z infozabavnim sistemom, ki ga ne zaposluje zgolj z brskanjem po menijih, pač pa tudi z iskanjem mesta na zaslonu, ki ga je v nekem trenutku treba pritisniti. S stališča ergonomije (med vožnjo) čisto narobe. In kot da tega ni dovolj, se voznik ukvarja še z mobilnim telefonom. Tako pogled kot pozornost sta preusmerjena s ceste. In potem se zgodijo prometne nesreče.

Kdo je bil prej, kura ali jajce, želja kupcev avtomobilov po infozabavnih sistemih z zaslonom na dotik ali želja proizvajalcev, da ponudijo nekaj novega.

Ni nujno, da je novost napredek, lahko je tudi zgolj sprememba, a tega se vse manj zavedamo. Zaslon, občutljiv za dotik, je sprememba, ni napredek. Pravzaprav je s stališča ergonomije in posledično varnosti v prometu ‘nazadek’. Žarometi LED so, vsaj v prvi fazi, samo sprememba in želja (predvsem) oblikovalcev, da so lahko bolj svobodni pri dajanju oblike avtomobilu. Tehnika LED je komercialno poznana že vsaj štiri desetletja in zato sama po sebi ni novost. Pri stanju na cestah in (hitrostnih) omejitvah je ksenonska tehnika povsem dovolj. Imel jo je že Clio II. Napredni LED so sicer nabiti z elektroniko, ki senči dele svetila, da dolgi žarometi ne motijo nasproti vozečih, kolesarjev in pešcev. Ampak prvič, (še) ne deluje, kot bi bilo treba (včasih deluje celo nevarno!), in drugič, prava reč – pač ročno preklopiš na zasenčene. Ročica za to opravilo ni v prtljažniku ampak tik ob volanskem obroču.

Pa da ne razglabljamo do onemoglosti.

Nove stvari vzbujajo kupcu poželenje in tako se danes prodajajo tudi avtomobili. Toda potrošništvo je psihološki fenomen in ne sodi med tiste lepše lastnosti človeka. Ravno nasprotno. In v primeru avtomobilov je lahko tudi varnostno vprašljiva reč.

***

Dejstvo je, da vožnja avtomobila zahteva nenehno pozornost voznika na stanje na cesti. Dejstvo je, da mu infozabavni sistem pozornost odvrača. In dejstvo je tudi, da se avtomobilska industrija trudi, da bi bilo treba vozniku med vožnjo čim manj misliti.

Za slednje se sprašujem: zakaj le?

Vinko Kernc

Foto: YouTube