Ljubljana 2017: smisel in prihodnost, a ne za vse Ljubljana 2017: smisel in prihodnost, a ne za vse
Enajst in šestnajst nista ljudski števili. A imata svoj, sicer precej specifičen pomen: pred enajstimi leti je bil v teh krajih (v Celju) zadnji... Ljubljana 2017: smisel in prihodnost, a ne za vse

Avtomobilski salon je velik posel, zanesljivo to velja tudi za prireditev na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Enajst in šestnajst nista ljudski števili. A imata svoj, sicer precej specifičen pomen: pred enajstimi leti je bil v teh krajih (v Celju) zadnji slovenski avtomobilski salon, pred šestnajstimi zadnjič v Ljubljani. In sedaj je znova tam, kjer je bil leta 2001: na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču (GR). Kaj je drugače, kaj se je spremenilo, komu bo salon koristil, komu kaj prinesel ali morda odnesel?

GR je že kar častitljiv spomenik arhitekture iz petdesetih let prejšnjega stoletja in tisočletja. Ni bilo sporno pred šestnajstimi leti, ni sporno niti sedaj: prostor je povsem ali precej neprimeren za avtomobilski salon, ki se hoče bleščati in ponujati tudi nekaj imenitnosti. Ni mi znano, kako so se predstavniki avtomobilskih tovarn oziroma razstavljalci, sicer združeni v sekcijo pri Trgovinski zbornici Slovenije, ki je hkrati soorganizator salona, dogovorili glede prostorov. Nedvomno drži, da je nekaj povsem drugega razstavljati v hali A ali A2 kot pa se stiskati v prepišni hali C, ki je sicer nekakšno slepo črevo razstavišča. A če se uresniči napoved oziroma želja, da bi bil salon vsako drugo leto – bienalno naj bi se izmenjeval z bližnjim Zagrebom, torej tako, kot deluje naveza salonska Pariz-Frankfurt – potem se utegnejo plusi oziroma minusi nekako izničiti. A ne more biti sporno: GR bo vsekakor zaslužil, pa četudi se ne uresniči napoved o 80 oziroma 100 tisoč obiskovalcih. Številka je tako ali tako precej optimistična, sicer pa bo vse (vsaj približno) jasno že 2. aprila zvečer, ko se zapro vrata razstavišča ob ljubljanski Dunajski cesti.

Slovenski zastopniki tujih avtomobilskih tovarn, ki so na GR pripeljali kakšnih 260 avtomobilov, so morali seči precej globoko v žep. Številke so sicer različne, odvisne pač od razsežnosti razstavnega prostora in gotovo še česa drugega, a približno 100 tisoč evrov, kolikor jih utegne stati letošnja avtomobilska razstava, seveda ni mačji kašelj. Ampak bolj kot strošek je treba ta denar razumeti kot investicijo: letošnji salon ni zgolj predstava za oči, pač pa se bodo (oziroma se) sklepajo tudi pogodbe o prodaji. Brez nič pač nič ni. Avtomobilska pločevina na enem mestu gotovo spremeni kakšen načrt oziroma pospeši odločitev o nakupu avtomobila. Seveda je vprašanje, koliko ali sploh bodo na slabšem tisti, ki jih na GR ni – ni jih veliko, zato abstinenca ni v nebo vpijoča – a to je (bilo) prepuščeno njihovi presoji z vsemi posledicami vred.

Morda bi bilo prav, ko bi se odločili, da bi salon trajal dva konca tedna. To je čas, ki seveda ni idealen zgolj za obisk salona na metuzalemskem GR, a vendarle veliko bolj primeren kot kakšno popoldne delovnega dne. In prav bi bilo vedeti, da želja po obisku obstaja tudi pri tistih, ki na svojih avtomobilih nimajo zgolj oznake LJ. Pod črto: zastopniki neposrednih koristi salona zanesljivo ne bodo mogli prepoznati takoj, a na nekaj daljši rok se jim vložek, upoštevaje kar opazno lakoto po novih avtomobilih in dokaj optimistične gospodarske napovedi, utegne precej zlahka povrniti.

Ljubljana utegne imeti od 24. Avtomobilskega salona Slovenije še največ. Tudi če obiskovalcev ne bo toliko, kot upajo, da jih bo, se bo pokazalo, da je salon velik posel. Posel za gostince, taksiste, mestni promet, verjetno tudi hotelirje ipd. Naj naredim sicer povsem neustrezno primerjavo z avtomobilsko Ženevo: hotelirji v času tamkajšnjega salona izjemno navijejo cene (kar pomeni, da slovenska novinarska srenja za prenočevanje izbere bistveno cenejšo in komaj kaj oddaljeno Francijo), povsem verjetno je, da se kakšen frank podraži tudi pijača v lokalih in podobno. Sejmi (v našem primeru salon) so torej posel in tem primeru se zdi lokacija GR sredi prestolnice kljub vsemu prednost. Ne bi bilo narobe, ko bi mestna občina Ljubljana v salonu prepoznala potencial, ki bi ga kazalo pospremiti tudi s kakšno dodatno dejavnostjo. Utopično? Ta hip verjetno, toda razmislek o tem ne bi smel biti utopičen.

In kdo na tej sceni sme reči, da je bilo pred šestnajstimi leti drugače, pravzaprav veliko bolje kot je sedaj, da je torej pravi ‘luzer’? Avtomobilski novinarji (in novinarji nasploh!), gotovo dovolj pomemben del vsega tistega, kar se je in se sedaj dogaja na GR, si lahko rečemo, da 2001. nismo vedeli, kako dobro nam je. Letos obujeni avtomobilski salon je za avtomobilske novinarje pravzaprav absurd: bolj ko gre drugim, ki so sestavni del te scene, dobro, slabše gre sedmi sili. Sedma že, sila že zdavnaj ne.

Janez Kovačič

Takole so si GR razdelili razstavljalci. (Slika: GR; klikni za povečavo)

Foto: VK