Evropa, avtomobilska celina Evropa, avtomobilska celina
Januar je tudi mesec številk, pogledov nazaj, takšne in drugačne statistike. Prav to dokazuje in hkrati potrjuje bolj ali manj znano dejstvo, da je... Evropa, avtomobilska celina
Evropa: tržna in produkcijska avtomobilska velesila.

Evropa: tržna in produkcijska avtomobilska velesila.

Januar je tudi mesec številk, pogledov nazaj, takšne in drugačne statistike. Prav to dokazuje in hkrati potrjuje bolj ali manj znano dejstvo, da je Evropa tudi avtomobilska celina.

V zadnjem desetletju so se načini premikanja po tem svetu, in torej tudi po Stari celini, očitno in občutno spremenili. Nič novega, še manj presenetljivega, pri čemer drži, da je svoje naredila gospodarska kriza, še večji vpliv pa imajo tudi spoznanja o pomenu zdravega načina življenja ipd. Toda kljub temu avtomobil ostaja osnovni „pripomoček“ v smislu mobilnosti, kajti statistika trdi, da v letu dni vsako vozilo prevozi (oziroma je prevozilo, saj je to pogled nazaj) nekako 13 tisoč kilometrov. Natančnega podatka o tem, koliko kilometrov v polnem letu prevozijo avtomobili na Slovenskem, ni, a bi utegnila biti številka glede na t.i. policentrični razvoj države (zasnovan še v času, ko so o samostojni Sloveniji sanjali največji revolucionarji in iluzionisti) zelo blizu omenjenim trinajst tisoč kilometrom. Po svoje je zanimiv in tudi za podkaravanški način življenja logičen podatek, da je v Evropi vsaj 70 odstotkov vseh poti opravljenih s privatnimi avtomobili, taksiji ipd. Veliko? Verjetno, a ko se bo pojavil podoben podatek za Severno Ameriko oziroma ZDA, bo jasno, zakaj tam tako pogosto govorijo o ameriškem načinu življenja…

Evropa oziroma EU seveda ni le trg, kjer gredo avtomobili razmeroma dobro v promet, pač pa je tudi produkcijska avtomobilska velesila. Tako je leta 2012 izdelala 14,6  milijona vozil oziroma 25 odstotkov skupne oziroma svetovne produkcije.  Seveda ta številka vključuje tudi vozila, izdelana v tovarnah, ki sicer stojijo v evropskih državah, njeni lastniki pa so doma na Japonskem, Koreji in morda še kje. Še večjo težo ima naslednji podatek:12,9 milijona ali 5,3 odstotka zaposlenih v EU je tako ali drugače povezanih z avtomobili. To je seveda ogromna armada, ki bi, če bi se tako organizirala, predstavljala izjemno politično silo; ko nemški sindikat delavcev v kovinski in elektroindustriji IG Metall povzdigne glas in vsaj nekoliko napne tudi mišice, ga ne poslušajo le v kanclerskem Berlinu, pač pa tudi evropskem Bruslju…

Evropske avtomobilske tovarne: pod težo velikih proizvodnih stroškov.

Evropske avtomobilske tovarne: pod težo velikih proizvodnih stroškov.

Evropska avtomobilska industrija je tudi globalni igralec. Seveda je ta globalnost različno razširjena med državami EU, je pa dejstvo, da so so nemške avtomobilske tovarne daleč pred drugimi in se to pozna tudi pri njihovem poslovanju. Leta 2012 – za leto, ki se je končalo pred nedavnim, še ni podatka – je izvoz evropskih vozil zrasel za skoraj fantastičnih (upoštevaje gospodarske okoliščine v EU in Evropi) 15 odstotkov, v trgovinski bilanci pa ustvaril presežek v vrednosti 84 milijard evrov. Še bolj veseli podatek, da evropski avtomobili veljajo za okoljsko najbolj prijazne oziroma čiste, najtišje in najbolj varne. Glede vsega tega skoraj ni velikih dvomov, toda tudi drugi ne držijo križem rok. Za Evropo pa bi moralo biti dejstvo, da je bil lani v okviru preskusnih trčenj, ki jih opravlja neodvisni evropski konzorcij Euro NCAP, za najbolj varno majhno družinsko vozilo spoznan kitajski Qoros3, spodbuda in opomin hkrati. Še pred dobrim letom so bili omenjeni testi kitajskih vozil prava katastrofa, omenjeni Qoros3 pa le dokazuje izjemen napredek, ki ga je na tem področju naredila Kitajska.

Qoros3: dokaz velikih kitajskih korakov.

Qoros3: dokaz velikih kitajskih korakov.

Nedvomno drži, da Evropa prav okoljski ustreznosti oziroma prijaznosti namenja veliko pozornosti in denarja. To je prava strategija, ki pa, kot že rečeno, golta izjemno veliko denarja, rezultati pa se pokažejo čez čas. To potrjuje tudi podatek, da je avtomobil, narejen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v zrak izpuhal več škodljivih izpustov kot 100 avtomobilov, izdelanih v zadnjem desetletju. In naprej: v povprečju avtomobilski motor sedanjosti v zrak izpusti 28-krat manj ogljikovega dioksida kot pred dvajsetimi leti, leta 2012 je bil izpust CO2 pri približno 71 odstotkih novih avtomobilov pod vrednostjo 140 g/km, pri polovici teh pa celo pod 120 g/km. Velik napredek je bil narejen tudi pri zmanjšanju porabe, ki je tako ali tako bistvena za zmanjšanje izpustov škodljivih plinov. Statistika trdi, da je novo vozilo sedaj v povprečju porabi 15 odstotkov manj goriva kot pred desetimi leti, medtem ko se je hrup novih osebnih avtomobilov od leta 1970 zmanjšal za nič manj kot 90 odstotkov. No, morda vsi zapisani podatki niso stoodstotno točni, a ni nobenega dvoma, da evropska avtomobilska industrija kljub vsemu dela velike korake naprej. In ni nujno, da je smer vedno prava…

Janez Kovačič