‘ECO’ avtomobili za začetnike ‘ECO’ avtomobili za začetnike
Avtomobili že v svoji osnovi niso ekološka zadeva, saj jih večina še vedno deluje na bencin ali dizelsko gorivo. In ker so motorji z... ‘ECO’ avtomobili za začetnike
Električen avtomobil, ki med delovanjem ne onesnažuje okolja, se od bencinskega ali dizelskega ne razlikuje na pogled, le težji in dražji je.

Električen avtomobil, ki med delovanjem ne onesnažuje okolja, se od bencinskega ali dizelskega ne razlikuje na pogled, le težji in dražji je.

Avtomobili že v svoji osnovi niso ekološka zadeva, saj jih večina še vedno deluje na bencin ali dizelsko gorivo. In ker so motorji z notranjim zgorevanjem, ki uporabljajo takšno gorivo, pri svojem delovanju zelo slabo učinkoviti, to organsko gorivo med delovanjem motorja ne izgori v celoti.

Običajni motorji delujejo tako, da izkoriščajo energijo gorenja organskih snovi. Rezultat takšnega zgorevanja so bolj preproste spojine od dolgih organskih molekul, ki sestavljajo goriva, in so zvečine majhne anorganske molekule. Nekateri od produktov zgorevanja so neposredno škodljivi za človeka in naravo, drugi manj ali pa šele posredno, torej upoštevanje druge (kemične) procese v naravi.

Proces zgorevanja: še veliko potenciala za izboljšanje, kar bo prineslo večje moči, manjšo porabo in manjše onesnaževanje.

Proces zgorevanja: še veliko potenciala za izboljšanje, kar bo prineslo večje moči, manjšo porabo in manjše onesnaževanje.

Ko se je človek v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zavedel škodljivosti delovanja motorjev za vozila, je hitro prišlo do več izboljšav na tem področju. Med najpomembnejšimi je katalizator, naprava, ki večino škodljivih snovi v izpuhu kemijsko spremeni v manj škodljive ali neškodljive. V razvitih državah je katalizator že več kot deset let obvezen del novega avtomobila. Druga izboljšava, ki je danes še posebej v ospredju, je večanje učinkovitosti motorjev, ki jo tehniki dosegajo z boljšim zgorevanjem goriva v motorju. Tu govorimo o bolj učinkovitem prostoru za zgorevanje, boljšemu pretoku medija (zrak in gorivo v motor, izpušni plini iz njega) in dodatnih napravah, med katerimi je danes najbolj popularno turbopuhalo. Tega so nekoč uporabljali izključno za povečanje moči motorjev, danes pa predvsem za večanje njegove učinkovitosti.

Za zdaj kaže, da je pred bencinskimi in dizelskimi motorji tehnično gledano še lepa prihodnost, a se kljub temu kot ekološko bolj prijazna v ospredje prebijajo vozila z novimi pogonskimi stroji. Gre za hibridna vozila različnih tehničnih rešitev in električna vozila.

Komercialno gledano so hibridna vozila v serijski proizvodnji ena največjih novosti v avtomobilski industriji, saj jih poznamo šele kaki dve desetletji. Tehnično gledano gre za rešitev, ki dodatno veča učinkovitost bencinskih motorjev, praktično pa gre za kombinacijo pogona vozila z dvema strojema: eden je bencinski ali dizelski, drugi pa je elektromotor. Tehničnih izvedb je precej, vsem pa je skupno to, da je njihovo onesnaževanje med delovanjem manjše od običajno gnanih avtomobilov, da vozniku ni potrebnih nobenih novih znanj o vožnji (vse nadzira elektronika) in da so zaradi več sestavnih delov dražji od običajno gnanih avtomobilov.

Največ upov pa mnogi polagajo na električna vozila, ki pa še zdaleč niso novost v avtomobilski industriji. Prvi avtomobil, ki je peljal hitreje od 100 kilometrov na uro, je bil namreč električno gnan in to že leta 1899! Stroj električnega avtomobila je seveda elektromotor, ki je sam po sebi dosti boljši kot motor z notranjim zgorevanjem, a je problem pri prevažanju energije zanj. Medtem ko je dolivanje goriva (bencin, dizelsko gorivo) hitro, traja le nekaj minut, in zadošča tudi za 1.000 prevoženih kilometrov pri s tega gledišča najboljših osebnih avtomobilih, je današnji domet električnih vozil v najboljšem primeru kakih 200 kilometrov, polnjenje pa traja najmanj nekaj ur. Poleg tega so akumulatorji za hrambo električne energije veliki, težki in precej dragi, zelo dragi pa so tudi redki električni avtomobili, ki so danes v prosti prodaji.

Polnjenje z elektriko: danes eden večjih problemov – redkokdo lahko polni doma, javnih polnilnic je pa še krepko premalo.

Polnjenje z elektriko: danes eden večjih problemov – redkokdo lahko polni doma, javnih polnilnic je pa še krepko premalo.

Toda na ekološkost avtomobila je treba gledati tudi širše. Avtomobil namreč onesnažuje že med proizvodnjo, ki je avtomatizirana in zatorej porablja neko energijo (v glavnem električno), vsaka poraba energije, tudi električne, pa je v osnovi na drugem koncu onesnaževanje okolja. Večina električne energije nastane s pomočjo zgorevanja organskih spojin (plinske in klasične termoelektrarne), pretoka vode (hidroelektrarne) ali z radioaktivnim razpadom elementov (jedrske termoelektrarne), le malo pa s pomočjo sončnih celic, vetra ali drugih na videz bolj ekoloških načinov pridobivanja električne energije. Poleg tega je treba za delovanje električnega avtomobila temu polniti baterije, kar pomeni od nekod dobiti električno energijo, s tem pa smo še enkrat pri ekološko zvečine spornem pridobivanju električne energije.

Še večji vpliv na okolje pa imajo avtomobili, ko odslužijo svoje poslanstvo. Danes v razvitem svetu velik del odsluženih avtomobilov ponovno predelajo; kovine je moč enakovredno na novo uporabiti, steklo prav tako, precej težav pa povzročajo nekatere plastike, ki jih je več vrst. Če so razgradljive, so tudi dražje, nerazgradljive pa so skoraj večen problem okolja. Tu nastopa nov problem in sicer baterije oziroma akumulatorji. Ti so za hibridna in električna vozila večji kot za običajna in ker vsi delujejo na principu kemičnih reakcij, so zaradi spojin, ki jih vsebujejo, velik ekološki problem – tako pri proizvodnji kot pri razgraditvi. Tudi akumulatorji imajo namreč življenjsko dobo, ki je sicer lahko tudi tako dolga kot življenjska doba avtomobila, a na koncu ga je treba okolju prijazno razgraditi, kar je drag proces.

  • IMG_8826
  • IMG_8952
  • IMG_3079
  • 1VK_6012lc

Gledano takole širše je jasno, da povsem ekološki avtomobil z današnjim znanjem in poznavanjem tehnike ni mogoč. Je pa dobra novica ta, da je obenem današnje znanje takšno, da vidi v bližnji prihodnosti možnost precejšnjega napredka v tej smeri. V kolikšni meri in kako hitro se bo razvijala tehnika v smeri večje prijaznosti okolju, pa je odvisno od proizvajalcev vozil in še posebej od predpisov, ki jih sprejemajo države in ki jim morajo zadostiti proizvodnja in izdelki. V razvitejšem svetu (Evropa, ZDA, Japonska) se to dogaja hitro, drugje pa počasneje ali pa sploh še ne. To je v tem trenutku še največja skrb in problem globalne ekologije avtomobilov oziroma prevoznih sredstev vseh vrst.

Vinko Kernc

Foto: VK