Bugatti Type 41 Royale (RIO) Bugatti Type 41 Royale (RIO)
Še preden je znamko kupil koncern VAG, pa tudi še preden jo je imel na prelomu iz 80. v 90. leta za 10 let... Bugatti Type 41 Royale (RIO)

Bugatti Royale: največji, najlepši in najboljši avtomobil svojega časa? Čisto mogoče.

Še preden je znamko kupil koncern VAG, pa tudi še preden jo je imel na prelomu iz 80. v 90. leta za 10 let v lasti italijanski podjetnik Romano Artioli, so Ettore Arco Isidoro Bugatti in njegovi Bugattiji izžarevali visoko spoštovanje med poznavalci.

Ettore se je sicer v osnovi in v začetku posvečal dirkalnikom (ki so dosegali tudi zavidljive rezultate) in za tiste čase izjemno inovativni tehniki, tako da je model Type 41 Royale (kraljevski) pravzaprav v portfelju te znamke velika izjema. Sloves, ki se ga drži še danes, je dosegel tudi zato, ker naj bi jih izdelali zgolj 7.

  • rio4226-e
  • rio4226-ec
  • rio4227-ec
  • rio4227-eb
  • rio4227-ed
  • rio4226-ed

Royale je dolg kar 6,4 metra, kar ga uvršča med največje avtomobile vseh časov. V dolgem prednjem delu je 8-valjni vrstni, 12,8-litrski(!) motor, skupaj s še danes čudovito skladno obliko pa naj bi prepričal člane kraljevskih družin. Kar 25 jih je Ettore nameraval izdelati, a se ni izšlo po njegovih željah – zaradi svetovne gospodarske recesije mu je uspelo prodati le tri, pa še ti niso šli v roke kraljevim članom.

Bugatti Royale s številko šasije 41100 je bil prvi izdelani Royale in ga je uporabljal sam Ettore. Vsak od Royalov je imel drugačno obliko karoserije in večino, tudi tega prvega, so v času aktivnega ‘življenja’ na novo preoblekli. Številka 41100 je dobil svojo drugo obleko pri pariškemu karoseristu Weymannu, potem se je Ettore nekega dne leta 1930 ali 1931 z njim zaletel, a so ga spravili nazaj k življenju. Med vojno so ga, skupaj s še dvema neprodanima, zazidali nekje v okolici Pariza, da ga ne bi zasegli nacisti. V zgodnjih 60. letih so ga prodali nekemu švicarskemu bogatašu in ljubitelju Bugattijev, danes pa ga lahko vidimo v avtomobilskem muzeju v kraju Mulhouse blizu tromeje med Francijo, Nemčijo in Švico.

Motor za Royale je zmogel od 205 do 224 kilovatov (275-300 ‘konj’) in je imel glavo ter blok ulit iz enega kosa. Zanimivo, v glavi so bili trije ventili, na gredi trije ležaji, vse skupaj pa je dolgo kar 1,4 metra! Nenavaden je tudi položaj pogonskih elementov – sklopka je bila pritrjena na šasijo (torej ne na motor!), menjalnik (ročni s 3 prestavami) pa celo na zadnjo premo. Za zaviranje skoraj 3,2 tone težkega Royala je bilo menda treba pošteno pritiskati na zavoro, saj takrat še ni bilo servo ojačevalnikov.

Royale je bil z imidžem očitna uspešnica, poslovno pa ravno nasprotno. Je pa njegov motor, v osnovi zasnovan za francoska letala, postal velika uspešnica, saj so ga vgradili v takrat sodobne, prav tako Bugattijeve hitre vlake. Izdelali so preko 200 teh motorjev (z nekaj manjšo močjo) in vgrajevali po dva ali štiri v vsako lokomotivo; eden takšnih vlakov je takrat dosegel svetovni hitrostni rekord povprečno 196 kilometrov na uro na 71 kilometrov dolgem odseku, zadnji takšni vlaki pa so vozili vse do leta 1958.

Bugatti Royale je avtomobil, ki ga je težko kupiti, čeprav jih je šest od sedmih še vedno ‘živih’. So pa pri M4 poskrbeli, da si ga lahko privošči vsak: tale Ettorejev s serijsko številki 41100 je v merilu 1:43 naprodaj za slabih 40 evrov.

Vinko Kernc

Foto: M4

Preberite tudi