Avtonomna vožnja (2): tehnika Avtonomna vožnja (2): tehnika
Pri samostojno vozečih avtomobilih govorijo tehniki danes o treh stopnjah avtonomne vožnje. Prva je tako imenovana delno avtomatizirana vožnja. Ta je pravzaprav tu že... Avtonomna vožnja (2): tehnika
Rinspeed je v svojem konceptu avtonomnega avta XchangE, zasnovanega na Tesli S, predvidel premični 'drive by wire' volanski obroč, ki ga je moč potisniti na levo ali na desno stran avta, ko ga pa ne potrebujete pa ga pustite na sredini in odspite 'kitico ali dve'.

Rinspeed je v svojem konceptu avtonomnega avta XchangE, zasnovanega na Tesli S, predvidel premični ‘drive by wire’ volanski obroč, ki ga je moč potisniti na levo ali na desno stran avta, ko ga pa ne potrebujete pa ga pustite na sredini in odspite ‘kitico ali dve’.

Pri samostojno vozečih avtomobilih govorijo tehniki danes o treh stopnjah avtonomne vožnje. Prva je tako imenovana delno avtomatizirana vožnja. Ta je pravzaprav tu že danes, saj jo omogočata aktivni tempomat, ki zna v odvisnosti od spredaj vozečih vozil samodejno zavreti ali pospešiti avto, in sistem za preprečitev nenamerne menjave voznega pasu. Ob prepustitvi upravljanja avta bi si pogumen voznik lahko v teoriji privoščil pisanje kakšnega kratkega sporočila SMS ali preveril elektronsko pošto na mobilniku, avto bi pa načeloma ostal na svoji poti. Značilno za te sisteme je, da se v primeru prekomerne voznikove ‘neaktivnosti’ izklopijo in brezpogojno predajo vajeti avta nazaj v roke človeku.

Za razliko od Googla, ki hoče narediti samosvoje oblikovan avtonomen avto, pri Mercedes-Benzu pravijo, da z avtonomnostjo avta nočejo 'razburjati' na cesti, tako da bodo to tehniko vpeljali v enega njihovih obstoječih modelov.

Za razliko od Googla, ki hoče narediti samosvoje oblikovan avtonomen avto, pri Mercedes-Benzu pravijo, da z avtonomnostjo avta nočejo ‘razburjati’ na cesti, tako da bodo to tehniko vpeljali v enega njihovih obstoječih modelov.

Druga stopnja avtonomnosti vožnje je napredna avtomatizacija vožnje. Temu stanju avtonomnosti smo danes z razpoložljivim stanjem tehnike pravzaprav že zelo blizu in v roku petih let bo ta stopnja avtonomnosti že reden gost naših cest. Ta stopnja samodejnosti vožnje pomeni, da avti samostojno vozijo na avtocestah ter v urbanih področjih, pri čemer vozniku sicer ni nujno stalno spremljati vsake podrobnosti prometa, a toliko prisoten in priseben vendarle mora biti, da lahko v primeru potrebe pravočasno prevzame krmilo in reši morebitno nastalo situacijo, ki bi sicer lahko botrovala nesreči. V avtu, opremljenim s sistemom, ki je zmožen napredne avtonomne vožnje, bi si voznik lahko privoščil bežnega branja revije ali recimo pisanja elektronske pošte, kakšen spanec med vožnjo pa seveda ne pride v poštev.

Mercedes_Benz S500 Intelligent Drive s posebno barvno kamero z dometom 130 metrov bere semaforje in samodejno prilagodi vožnjo barvi prižgane luči.

Mercedes_Benz S500 Intelligent Drive s posebno barvno kamero z dometom 130 metrov bere semaforje in samodejno prilagodi vožnjo barvi prižgane luči.

Mercedes-Benz S500 Intelligent Drive tipa bližnjo in bolj oddaljeno okolico s kombinacijo več tipov kamer in radarjev.

Mercedes-Benz S500 Intelligent Drive tipa bližnjo in bolj oddaljeno okolico s kombinacijo več tipov kamer in radarjev.

Voznik pa sploh ni potreben oziroma lahko tudi spi v avtu, opremljenim s sistemom za popolnoma avtonomno vožnjo, ki je tretja in najbolj napredna oblika avtonomne vožnje. Njena ‘prisotnost’ na odprtih cestah je oddaljena še kakšnih deset let. Ena prvih najbolj verjetnih možnosti vpeljave tovrstne povsem samostojno vozeče tehnike bi bila v konvojih tovornjakov, od katerih bi bil voznik pravzaprav samo v prvem, vsi zasledujoči tovornjaki v konvoju pa bi mu ‘slepo’ sledili na neki vnaprej določeni oddaljenosti.

Tudi bavarski BMW dela na avtonomnosti svojih vozil, a pri tem zagotavlja, da o izključno avtonomnem modelu ne razmišljajo, saj je ta v navzkrižju z glavno vrednoto znamke ... 'užitek v vožnji'.

Tudi bavarski BMW dela na avtonomnosti svojih vozil, a pri tem zagotavlja, da o izključno avtonomnem modelu ne razmišljajo, saj je ta v navzkrižju z glavno vrednoto znamke … ‘užitek v vožnji’.

Po eni strani razvijalci zagotavljajo, da je že danes razpoložljiva tehnika zmožna odpeljati avto od točke A do točke B po vnaprej določeni poti, kar nenazadnje potrjuje tudi več stotisoč testnih kilometrov, opravljenih s tovrstnimi avti različnih podjetij. Toda tudi tehniki odkrito priznavajo, da še vedno obstajajo nekatere ‘luknje’ v kopici podpornih sistemov, da je recimo megla ena najbolj zapletenih ovir za sisteme avtonomnega avta in da tudi računalniški algoritmi še zdaleč niso popolni. Kljub temu menimo, da je zanimivo dobiti vsaj majhen vpogled v izredno zapleten sistem, ki ga omogoča interaktivnost naslednjih elektronskih naprav in sistemov.

Premičen volanski obroč v Rinspeed-u ExchangE omogoča 'vozniku' da obrne sedež proti zadnjemu potniku s katerim potem sproščeno kramljata, medtem ko avto sam pelje do izbranega cilja.

Premičen volanski obroč v Rinspeed-u ExchangE omogoča ‘vozniku’ da obrne sedež proti zadnjemu potniku s katerim potem sproščeno kramljata, medtem ko avto sam pelje do izbranega cilja.

Avtonomni avto ima dve osnovni nalogi. Prva je ‘vedeti’, kje v okolju oziroma na cesti se nahaja, druga pa seveda, da zna sam voziti. Za to potrebuje obširen in celovit zemljevid okolice, v kateri se nahaja, podatek o njegovem relativnem podrobnem položaju znotraj te okolice, podatke o morebitnih premičnih in nepremičnih predmetih v njegovi neposredni bližini ter seveda traso poti do cilja skozi omenjeno okolico. Ker se med vožnjo relativen položaj avta glede na okolico stalno spreminja, mora biti avto zmožen to spreminjanje položaja stalno beležiti in se nanj ustrezno odzvati. Za to uporablja večino naslednjih pripomočkov.

Zaenkrat se robotika za zaznavanje predmetov v neposredni bližini ter rahlo večji oddaljenosti od avta poslužuje radarskih tipal. Za branje voznih pasov, vrst talnih označb, obcestnih oznak in podobnih pomembnih cestnoprometnih elementov se večinoma uporabljajo video kamere, ki pa bodo z napredovanjem programov za procesiranje slike odločno pridobile na pomembnosti branja tudi drugih posebnosti prometa in okolice.

Volvo namerava v kratkem spraviti v obtok floto stotih testnih vozil, s katerimi bodo začeli več let trajajoč znanstveni poskus z namenom pridobitve dragocenih izkušenj za vpeljavo avtonomnih vozil na odprte ceste.

Enota GPS je jasno prvi sistem, ki avtu sporoči, kje v okolici se na nekaj metrov natančno nahaja. Toda, ker signal GPS za samo krmiljenje avta še zdaleč ni dovolj natančen in nenazadnje tudi zanesljiv, se robotika zanaša še na pospeškomere ter hitrostna tipala na kolesih, ki priskočijo na pomoč, ko je signal sistema GPS šibak ali celo neobstoječ.

Ultrazvočna tipala poznamo iz pripomočkov pri parkiranju in tudi v avtonomnih avtih so večinoma v uporabi za zaznavanje ovir neposredno pred in za avtom tekom manevriranja pri parkiranju.

Medtem ko se recimo prototipni Mercedes-Benz S 500 Intelligent Drive zanaša prvenstveno na kamere za branje okolice, pa Google pri svojih samodejno vozečih prototipih prisega na Lidar oziroma svetlobni radar. Pri njem gre za več deset tisoč evrov drago opremo, ki s pomočjo več desetih infrardečih tipal, nameščenih na strehi avta, skenira okolico z namenom pridobitve podrobnega zemljevida okolice v realnem času.

Pravzaprav je naloga določitve sorazmernega položaja avta glede na ostalo okolico ter stalno sledenje temu spreminjajočemu se podatku še daleč najbolj zapleten element avtonomnega avta. Navsezadnje je spreminjajočih se dejavnikov praktično nešteto in samo sistem, ki jih bo vse pravočasno in pravilno razbral ter se jim seveda pri krmiljenju avta tudi ustrezno prilagodil, bo tisti, ki bo lahko prišel prvi na trg.

Pri tem je tudi zanimivo, da imajo različni proizvajalci različne pristope k vpeljavi te tehnike na odprte ceste. Eni pravijo, da z avtonomno vozečim avtom brez voznika nočejo dodatno strašiti ostalih udeležencev in bodo zato to tehniko vgradili v že obstoječe modele, ki tako na cesti ne bodo dodatno izstopali. Zopet drugi, med njimi je tudi IT gigant Google, pa pripravlja povsem samosvoj avtonomen avto, ki bo danes marsikomu zaskrbljujočo avtonomnost avta brez voznika poskusil nadomestiti s prijaznim in nasmejanim ‘obrazom’ avta. Kakorkoli že. Samostojno vozeči avti so tik pred prihodom na trg in – kot recimo njegove elektrifikacije pred nekaj leti ni moglo ustaviti nič – zdaj, ko so na večini pomembnejših trgov tudi zakonske ovire odstranjene, tudi njihove avtonomnosti ne more ustaviti nič.

Peter Humar

Foto: BMW, Google, Mercedes-Benz, Rinspeed, Volvo