Avtomobilsko leto 2017 – inventura Avtomobilsko leto 2017 – inventura
Nekoč, ko trgovin oziroma trgovskih centrov ni bilo toliko kot danes, so bila njihova vrata po novoletnih praznikih še kakšen dan zaprta, kajti opraviti... Avtomobilsko leto 2017 – inventura

Zajtrk z Donaldom Trumpom je bil za Marchionneja povsem običajen – kot tudi njegova oprava.

Nekoč, ko trgovin oziroma trgovskih centrov ni bilo toliko kot danes, so bila njihova vrata po novoletnih praznikih še kakšen dan zaprta, kajti opraviti je bilo treba inventuro. Kdaj, če sploh, jo naredijo v teh časih, ni znano. A v naši ‘trgovini’ se vendarle spodobi pogledati, kakšno je bilo leto, ki so mu šteti dnevi.

Začelo se je seveda z našim zetom, slovitim The Donaldom, ki je sredi januarja zasedel Ovalno sobo. In kmalu je pripravil zajtrk, na katerem se je zbral cvet ameriške avtomobilske industrije. Zraven je bil tudi Sergio Marchionne, ki je dokazal, da je načelen: ves moški del je bil oblečen protokolu primerno, torej s kravato okoli vratu, le kanadski Italijan je bil v puloverju … A to je zgolj podrobnost, pravzaprav malenkost. Bistva jutranje kave v Beli hiši ni bilo mogoče spregledati: D. Trump je povsem jasno povedal, da naj ameriška avtomobilska industrija investira doma. In je zaleglo: General Motors in Ford sta prečrtala investiciji na tujem oziroma v sosednji Mehiki, drugi so hiteli pojasnjevati, da tako ali tako veliko vlagajo ‘doma’, pa čeprav nimajo ameriškega državljanstva. Dolga je roka nepredvidljivega Donalda …

Sedaj vse kaže, da je pri aferi Diesel-Gate najbolj skupil Oliver Schmidt, nekdaj pomembni mož ameriškega dela Volkswagna.

Brexit in PSA

Ne le začetek leta, tako rekoč vse leto 2017 se je vlekla jara kača tistega, kar si je sam zakuhal nemški Volkswagen z afero Diesel-Gate. Prav na začetku leta so Američani na Floridi aretirali Oliverja Schmidta, nekdaj pomembnega človeka pri ameriškem Volkswagnu (in decembra obsodili na dolgo zaporno kazen), vodstvo koncerna pa se ni udeležilo detroitskega avtomobilskega salona, kajti tudi roka ameriške pravice je dolga. Ob tem se je VW pogodil z ameriškimi oblastmi, hkrati pa ameriškim kupcem priznal velikodušne odškodnine. In si s tem nakopal težave predvsem v Evropi, kjer so se nekatera nacionalna združenja potrošnikov odločila za skupinsko tožbo proti VW. Med njimi je tudi slovensko in gotovo bo še precej vroče.

Brexit je menda ena izmed večjih prevar, a otoški avtomobilski industriji to nič ne pomaga.

Brexit, dete otoškega prepričanja o škodljivosti članstva v združeni Evropi, ni bil le nekakšna rdeča nit dogajanja na relaciji London-Bruselj, pač pa tudi med vladnim Downing Streetom in številnimi avtomobilskimi tovarnami, ki delujejo v Veliki Britaniji. Že pred Brexitom in še bolj po njem so opozarjale na negotov položaj in skoraj odkrito zagrozile s takšnimi ali drugačnimi ukrepi, če okoliščine ne bodo postale bolj jasne. Vse doslej niso, a se utegne položaj bistveno bolj zaostriti do tedaj, ko bo Otok tudi uradno in de facto odkorakal iz EU. In do tega je zgolj dobro leto dni … Pa še malenkost iz patricijske hiše: sloviti Rolls Royce je leto 2016 končal z rekordnim rezultatom, saj je prodal 4.011 avtomobilov!

Približevanje koledarske pomladi se je začelo skoraj dramatično: dan pred ženevskim avtomobilskim salonom je francoski PSA sporočil, da je za 2,2 milijarde evrov kupil GM Europe in s tem postal lastnik tako nemškega Opla kot britanskega Vauxhalla. Mnenja o poslu so bila zelo zelo nasprotujoča si: enim se je zdel to zadetek v polno, toda ni bilo mogoče prezreti, da je bilo veliko več onih, ki so zelo dvomili o smiselnosti nakupa. Sedaj oziroma že nekaj tednov vemo, da so imeli bolj prav slednji, kajti PSA zahteva od General Motorsa vračilo polovice kupnine. Razlog: tehnološka oziroma okoljska neskladnost motorjev, ki jih uporabljata Opel in Vauxhall. Ali se bo Carlosu Tavaresu, ki je na čelu PSA in se mu je morda zdelo, da je z nakupom obeh avtomobilskih hiš podkuril svojemu nekdanjemu šefu Carlosu Ghosnu, posrečilo izterjati denar od Američanov, še ni jasno. A je povsem jasno, da to ni bil posel stoletja.

Carlos Tavares je z nakupom Opla in Vauxhalla opravil velik posel, a to ni bil posel stoletja.

Brezbrižnost na cesti in dogodek na GR

Doma je bila precej neopazna novica, da novomeški Revoz, ki je ob izdelavi Twinga in Smarta ForFour ‘dobil’ še Clia 4, začel nabirati delavce za tretjo, v tem primeru nočno izmeno. Tedaj se je zdelo, da bo izdelave Clia četrte generacije stekla v mesecu ali dveh, a se je izkazalo, da se je zamaknila tja do junija. Ampak že tedaj je bilo precej očitno, da bo Clio bistveno izboljšal poslovni oziroma produkcijski rezultat dolenjske avtomobilske hiše.

Revoz, edina slovenska avtomobilska tovarna, je v svoj produkcijski portfelj znova vključila tudi Clio.

Veliko bolj je na začetku pomladi razburjala novica iz domače črne kronike. Vpletena sta bila dva mlada človeka, za enega se je končalo tragično, vprašanje je, kako se bo za drugega. Zgodilo se je pozno zvečer na ljubljanski Celovški, pri čemer ni šlo zgolj za to, da je nekdo zgolj malenkostno kršil predpise, pač pa za neverjetno mero predrznosti in objestnosti. Voznik osebnega avtomobila je zapeljal globoko v rdečo luč na semaforju in na prehodu za pešce zbil mlado kolesarsko. Ni ji bilo pomoči, obležala je mrtva skoraj trideset metrov stran od trčenja. Sojenje se vleče in še ni končano, utegne se zgoditi, da bo krivda in posledično kazen za voznika veliko milejša kot bi smela biti – navkljub dejstvu, da kolesarke ni več. In tudi kljub dejstvu, da mladenič za volanom vse doslej ni pokazala kakšnega posebnega obžalovanja.

Slovenski avtomobilski salon se je znova rodil in gostoval na komaj primernem ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Dolgo so ga čakali, napovedovali in tudi upali, da se bo zgodil. In se je. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, še vedno precej neprimernem za takšne prireditve, so odprli 24. slovenski avtomobilski salon. Če izpustim malce neprepričljive razlage o zaporedni številki prireditve, je bil kljub vsemu zadetek v polno. Obiskovalcev sicer ni bilo toliko, kot so napovedovali, a tudi tistih 76 tisoč je bilo bolj ali manj zadovoljnih. Še bolj (menda) oni, ki so prireditev pripravili, saj je bilo očitno, da je slovenska publika tako rekoč lačna takšnih in podobnih dogodkov. Ostaja le vprašanje: se bo posrečilo pripraviti 25. ponovitev salona leta 2019, pa čeprav na precej ofucanem GR?!

Elonova Tesla, Magna na Dravskem polju

Rdeča nit avtomobilskega dogajanja na obli ni bila zgolj afera Diesel-Gate, pač pa tudi vse tisto, kar je bilo povezano z ameriško Teslo in Elonom Muskom. Sredi aprila je borzna vrednost podjetja zrasla na 50,8 milijarde dolarjev oziroma je presegla borzno vrednost General Motorsa (GM), sicer največjega ameriškega izdelovalca avtomobilov. No, so rekli, to se lahko zgodi le v ZDA. Ampak zakaj? Menda zato, ker Musk prodaja prihodnost, GM pa preteklost. Proti koncu leta pa se je Muskova prihodnost pomešala s kruto realnostjo: podjetje je izkazalo ogromno izgubo (671 milijonov dolarjev) in dobavilo vsega nekaj sto Tesel3, čeprav bi jih morala do konca leta nekaj deset tisoč. Statistika je, kar pač je, a je po svoje osupnil podatek, da je bila vsaka Tesla, ki je v letu 2016 pripeljala na trg, vredna kar 666 tisoč dolarjev – upoštevaje podatek o številu izdelanih vozil (dobrih 76 tisoč) deljeno z borzno vrednostjo vsega podjetja…

Elon Musk in njegova Tesla sta navduševala in hkrati razočarala.

Na tej strani oziroma pod Karavankami ali vsaj Pohorjem se je tako rekoč razbesnela vojna med zagovorniki in nasprotniki investicije, ki jo je na Dravskem polju oziroma v občini Hoče-Slivnica napovedala avstrijska Magna Steyr. Kot je to pri nas že v navadi, je tudi to postalo tako rekoč prvovrstno politično vprašanje. Svoje so dodali zavzeti in povsem namišljeni okoljevarstveniki, lokalna in tudi državna politika, številne iniciative ipd. Na koncu se je končalo, kot se pač je, in ta hip je videti, da so z izplenom bolj ali manj zadovoljni vsi. A je kljub vsemu ostalo precej grenkega priokusa, kajti politikantstvo najslabše vrste je dobilo krila. Žal in žal ne zadnjič.

Točno na prelomu leta se je zgodila stavka zaposlenih v Volkswagnovi tovarni na Slovaškem. Skoraj 13 tisoč delavcev je zahtevalo – kaj pa drugega – višje plače. Najprej jih niso jemali resno, bolj ko se je stavka širila in podaljševala, bolj je postajalo jasno, da bo nekdo moral popustiti. Po šestih dnevih je bilo vsega konec, stavkajoči so zmagali. V treh delih so jim povečali plače skoraj za 13 odstotkov, dobili so še dodatni bonus. Nič posebnega, bi bilo mogoče reči. A je bil upor delavcev v državi, ki ji pravijo tudi ‘evropski Detroit’ (kar je precej neposrečena primerjava, kajti ve se, v kakšnem stanju je Detroit in tudi ameriške avtomobilske hiše), nekaj posebnega.

Na njihovo stran se je postavil tudi slovaški predsednik vlade z več kot retoričnim vprašanjem: zakaj imajo slovaški delavci v Volkswagnovi tovarni za pol ali vsaj tretjino manjše plače kot njihovi kolegi v Nemčiji, pri čemer je njihova produktivnost vsaj tako visoka ali višja? Pravega odgovora ni bilo oziroma ga je prinesel sporazum med vodstvom in stavkajočimi. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se stavka končala v novomeškem Revozu, ki je v 100-odstotni lasti francoskega Renaulta (kot slovaška tovarna v lasti Volkswagna)?! Bi se prvi človek ljubljanske Gregorčičeve postavil na stran stavkajočih?

Ženske za volanom …

V začetku jeseni so imeli v najmočnejši evropski državi volitve. Vlade še sedaj nimajo in vse kaže, da je še lep čas ne bo. Ampak medtem se je zgodilo še nekaj neverjetnega: v Saudovi Arabiji so sklenili, da bodo smele avtomobile voziti tudi ženske! Revolucionarna novost v kraljevini, ki velja za varuha ortodoksnega islama, državi, ki pri kaznovanju uporablja srednjeveške metode inkvizicije, in hkrati družbi, ki se silovito upira številnim novostim. A pri ženskah je kraljevina s približno 32 milijoni prebivalcev le popustila in avtomobilske tovarne so, kakopak, takoj pristavile lonček. Nekatere, pretežno azijske, so že napovedale izdelavo avtomobilov tudi v Saudski Arabiji, kajti denarja je veliko, navdušenost žensk nad novo ‘pravico’ pa verjetno tudi. In piše se leto 2017 …

Tudi v najbolj složnih in navzven enotnih družinah se kdaj pokadi in razvname. Češka Škoda, že nekaj desetletij pod okriljem Volkswagna, je v zadnjih letih tako uspešna, da je kot učenec prekosila učitelja. Torej ni bila posebej presenetljiva novica, da so sindikati in menedžerji pri Volkswagnu začeli ‘iskati’ možnosti za zmanjšanje uspešnosti oziroma konkurenčnosti Škode. Predlagali so, da naj bi nekatere škode začeli izdelovati v Nemčiji, hkrati pa naj bi češka avtomobilska hiša dražje plačevala uporabo skupne tehnologije, recimo znamenite platforme MQB. Za povrh so sindikalisti menili, da je urna postavka v Škodi prenizka, kar bi lahko pomenilo, da se posredno zavzemajo za povečanje plač zaposlenih v Mladi Boleslav. Ampak od tedaj se ni zgodilo prav nič, le Matthiasu Müllerju, prvemu možu koncerna, so sivi lasje morda še za malenkost bolj posiveli.

Na domačem terenu se ni dogajalo nič posebej revolucionarnega – če zanemarimo državno statistiko, ki je dokazovala, da se Slovenija kopa v izjemno visoki gospodarski rasti, kar je šlo v prid tudi poslu z avtomobili. A vse le ni bilo idilično: vlada je sprejela oziroma potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometu. Za na videz dolgočasno oznako pogleda v oddaljeno prihodnost se je skrival ambiciozen načrt, po katerem po letu 2030 v Sloveniji ne bi bilo mogoče več registrirati novih vozil, ki spuščajo v zrak več kot 50 gramov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer. Debata je bila dokaj značilna: na eni strani strastni zagovorniki ostrejše okoljske politike do avtomobilov in prometa nasploh, na drugi nekaj treznejši, bolj premišljeni skeptiki. Za sedaj se zdi, da so v prednosti slednji, kajti eno je papir, drugo realnost. Ampak sporno ni vsaj eno – strategija pravzaprav nikogar ne zavezuje. Če bi hoteli to, bi morali sprejeti zakon ali zakone. Doslej jih še niso.

Dr. Ferdinand Piëch je od začetka decembra zgolj običajen upokojenec z milijardo evrov v žepu …

Za konec te inventure pa tudi o poslovnem koncu. Dr. Ferdinand Piëch, veliki mag predvsem nemške, pa deloma tudi evropske avtomobilske industrije, človek, ki je odločilno vplival na največji svetovni koncern (torej Volkswagen) in nedvomno vtisnil pečat avtomobilski industriji, je 8. decembra postal ‘običajen’ državljan. Tega dne je prodal svoj 14,7-odstotni delež v Porscheju SE in zanj iztržil nekako milijardo evrov. Ampak to je zgolj pikantna podrobnost, vsekakor zanimiva tudi za tiste, ki imaj(m)o kronične težave s plačevanjem položnic. S prodajo se je izločil iz klana Porsche-Piëch, ki preko Porscheja SE obvladuje Volkswagen, in postal upokojenec kar tako. S tem se je vsaj formalno končalo obdobje še enega izmed močnih ljudi avtomobilske industrije, ki so v svojih rokah združevali ogromno moč lastnika in vodje hkrati. Njihov čas je, tako se zdi, že zdavnaj mimo. In marsikdo bi rekel, da je bil že čas …

Janez Kovačič