Avtomobilski teden 8, 2021 Avtomobilski teden 8, 2021
Bo Bugatti končno dobil novega lastnika? Že kar nekaj časa je od tega, ko je postalo jasno, da se bodo morali tudi največji avtomobilske... Avtomobilski teden 8, 2021

Bugatti Chiron: eden najdražjih in najzmogljivejših na obli.

Bo Bugatti končno dobil novega lastnika?

Že kar nekaj časa je od tega, ko je postalo jasno, da se bodo morali tudi največji avtomobilske industrije veliko bolj kot doslej osredotočiti le na nekaj bistvenih ciljev. Zdi se, da so minili časi nakupov oziroma prevzemov zgolj zaradi tega, ker si je nekdo to želel, imel dovolj moči in nenazadnje tudi denarja, da se je to zgodilo. Koncern Volkswagen, po obsegu lanske prodaje malenkost za prvo Toyoto, je eden prvih v tej vrsti.

VW ima v svojem portfelju kar nekaj avtomobilskih imen oziroma znamk, ki bodo morala prav kmalu najti ustrezen oziroma bolj dobičkonosen prostor pod soncem. Že sredi lanskega leta se je veliko govorilo oziroma ugibalo o prihodnji usodi slovitega Bugattija. Tovarno je v svoje naročje pred dobrimi dvajsetimi leti pripeljal pokojni dr. Ferdinand Piëch, nesporni in dovolj avtoritativni prvi človek tega koncerna. Ob izdatni denarni in tehnološki pomoči matičnega koncerna je Bugatti postavil na svetlo nekaj izjemnih avtomobilov, a hkrati takšne, ki ves ta čas niso prinašali dobička. Toda jasno je bilo, da si lahko VW to privošči – ali si je lahko privoščil, dokler je bilo žezlo v Piëchovih rokah. Sedaj so okoliščine bistveno drugačne, VW si je postavil povsem drugačne cilje in vse bolj postaja jasno, da bo Bugatti zamenjal lastnika. Lanska zgodba o morebitni prodaji hrvaškemu Rimac Automobili, zasebni družbi, ki izdeluje ekstravagantne električne avtomobile – in to v vseh pogledih, tudi cenovnem –, se zdi sedaj še veliko bolj verjetna kot pred več kot pol leta. Da se nekaj dogaja, je potrdil tudi šef Porscheja Oliver Blume, ki je mnenja, da sta »tovarni tehnološko zelo kompatibilni«. Glede na to, da ima Porsche v lasti 15,5 odstotka Rimac Automobili, imajo Blumove besede nedvomno precej teže. Menda se bo prodaja, kot je dejal, zgodila v prihodnjega pol leta. Naši južni sosedje bodo evforični, ni dvoma.

***

Električne Kone gredo na izredni pregled, ki je prelomen v prihajajoči eri električnih avtomobilov.

Izredni vpoklic Hyundaijevih električnih Kon

Na izredne vpoklice avtomobilov smo se že zdavnaj navadili. Nekdaj se je zdelo, da to problem predvsem manj uglednih avtomobilskih hiš, sedaj vemo, da je ni, ki bi bila iz tega izvzeta. Toda to, kar se sedaj dogaja s Hyundaijem in njegovo električno Kono, odpira novo poglavje. Južnokorejska avtomobilska tovarna bo namreč na pregled vpoklicala nekaj več kot 80 tisoč Kon in sicer zaradi nevarnosti požara. To je prvi masovni vpoklic električnega baterijskega avtomobila.

Po doslej znanih podatkih je bilo doslej zabeleženih približno 15 dogodkov oziroma požarov na električnih Konah. Od tega jih je bilo 11 v Južni Koreji, dva v Kanadi, po eden pa v Avstriji in na Finskem. Dobavitelj oziroma izdelovalec baterijskega sklopa za omenjeni avto je kitajsko podjetje LG Chem, eden največjih proizvajalcev na obli. Prve novice o težavah oziroma o požarih na električnih Konah so se pojavile že lani, očitno je, da se je problem zaostril v zadnjem času. Že lani je se je tovarna odločila za izredni pregled dela Kon in tedaj so pri nekaterih zamenjali programsko opremo. Južnokorejske oblasti so tedaj ocenile, da je bil ukrep pravočasen in da je tovarna ukrepala pravilno. Hyundai je na začetku za vse skupaj vsaj posredno okrivil kitajsko podjetje, ki pa je obtožbe zavrnilo, rekoč, da južnokorejska avtomobila hiša pri namestitvi nekaterih sestavnih delov (posebej tistega za hitro polnjenje baterij) ni upoštevalo njihovih predlogov in da baterija ne more biti neposreden razlog za požare na avtomobilih. Ob tem se je oglasil tudi južnokorejski prometni minister in zatrdil, da so vendarle ugotovili določene nepravilnosti pri baterijah, vendar Hyundai tega ni komentiral. Ampak komentirali niso niti podatka oziroma trditve, da jih bo izredni pregled stal nič manj kot 740 milijonov evrov …

***

Osamu Suzuki po pol stoletja pri Suzukiju odhaja, toda ne povsem.

Zgodba Suzukija iz Suzukija

Junija se bo končalo aktivno obdobje Osamuja Suzukija, predsednika japonskega Suzukija, v katerem ima prav tako japonska Toyota okoli 6-odstotni lastniški delež. Ne bi bilo nič posebnega, a je treba pri tem upoštevati nekaj podrobnosti. Suzuki je star 91 let, v samem vrhu Suzukija pa je bil nekaj več kot 42 let. Lep in verjetno značilno ali japonsko obarvan dosežek, ki se bo težko ponovil kjerkoli drugje.

Osamu Suzuki ima za seboj res presenetljivo poklicno kariero. Najprej je bil kar 22 let izvršni direktor tovarne Suzuki, nato pa dvajset let njen predsednik. Ampak kljub častitljivi starosti še ne bo povsem miroval, saj bo tudi po juniju ostal t.i. starejši svetovalec. V vsem tem, skoraj pol stoletja dolgem obdobju na vodilnih mestih, je tovarna Suzuki ostala pomemben igralec predvsem na trgu manjših osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil. Še posebej dobro se je tovarna uveljavila v Indiji, trgu, ki ima velik potencial, vendar gre za zelo specifičen prostor. Osamu Suzuki pa bo v verjetno v spominu ostal tudi zaradi dveh odločitev oziroma poglavij na svoji dolgi poklicni poti.

Tovarna se je dvakrat tako ali drugače oziroma nekaj tesneje povezala z dvema avtomobilskima velikanoma, in sicer z ameriškim General Motorsom in z nemškim Volkswagnom. Toda povezava, kakršnakoli je že bila, ni ne v prvem ne v drugem primeru trajala dolgo, pri čemer je bilo bolj ali manj očitno, da v tem neenakem razmerju ne tovarna Suzuki ne Osamu Suzuki nista utrpela kakšne velike škode. In še enkrat – težko se bo, če sploh kdaj, zgodba Osama Suzukija ponovila. Morda še naprej in najbolj na Japonskem …

Janez Kovačič