Avtomobilski teden 7, 2020 Avtomobilski teden 7, 2020
Z odpuščanjem do finančnega plusa Daimler AG, nemška avtomobilska srebrnina, se v letošnjem letu srečuje s težavami, ki so bile napovedane že lani: dobička... Avtomobilski teden 7, 2020

Daimler AG: slabši poslovni in finančni rezultati.

Z odpuščanjem do finančnega plusa

Daimler AG, nemška avtomobilska srebrnina, se v letošnjem letu srečuje s težavami, ki so bile napovedane že lani: dobička bo manj, kot so računali, nižje bodo tudi dividende, ukinili so proizvodnjo Mercedes-Benza X (pickup), vse kaže, da bo ob delo okoli 15 tisoč ljudi. Nič obetavnega, torej.

Delničarjem tovarne Mercedes-Benz naj bi po predlogu uprave, ki jo od lanskega maja vodi 50-letni Šved Ola Kallenius, izplačali 0,90 evra za delnico. Skupaj naj bi jim namenili milijardo evrov, medtem ko so jim lani izplačali 3,5 milijarde, pri čemer so za delnico dobili v povprečju 3,25 evra. Tudi drugi finančni kazalci za lansko leto niso nič posebej ugodni. Vse kaže, da bo čistega dobička (torej po plačilu dajatev in obresti) za vsega 2,7 milijarde evrov, medtem ko ga je bilo predlani za 7,6 milijarde evrov – in to kljub temu, da je tovarna lani izdelala in tudi prodala rekordnih 2,39 milijona Mercedesov. Slabši poslovni oziroma finančni rezultati naj bi bili posledica investicij v razvoj električnih baterijskih vozil ter kazni zaradi delne vpletenosti v škandal Diesel-Gate; prav zato naj bi koncern rezerviral okoli 4,2 milijarde evrov, poleg tega pa bo sanacija vsega tistega, kar zahteva prenehanje izdelave razreda X, stala nadaljnjih 828 milijonov evrov. Toda po prepričanju Kalleniusa je Daimler AG na pravi poti, saj naj bi z odpustitvijo od 10 do 15 tisoč zaposlenih do leta 2022 privarčeval več kot 1,4 milijarde evrov, s tem pa saniral svoje finančno stanje. Lepo, a ta hip imajo pred seboj še eno pomembno nalogo: povprečni izpust CO2 vseh lani izdelanih Mercedes-Benzov je bil okoli 130 gramov na kilometer, že prvi dan naslednjega leta pa naj bi bil po sprejeti zakonodaji EU nič več kot 95 gramov na kilometer. Kako?

***

Renault: novi šef, nova plača.

De Meo in njegova letna plača

Luca de Meo, 52-letni Italijan, ki je bil še pred dvema tednoma prvi mož španskega Seata, sedaj pa je zasedel krmilo francoskega Renaulta (dejansko se bo to zgodilo 1. julija), bo imel veliko dela. A bo za to tudi dobro plačan.

Kot sporoča Renault, naj bi de Meo v polnem poslovnem letu dobil 5,8 milijona evrov, kar naj bi bilo bistveno več kot je dobil njegov predhodnik Thierry Bollore. Kot je običaj, je plača sestavljena iz fiksnega dela in variabilnega dela, del pa se izplača tudi v delnicah. Tako naj bi de Meo letos dobil 1,3 milijona evrov fiksne plače, variabilni del bo okoli 150 odstotkov fiksnega zneska, kot delničar pa bo dobil 75 tisoč Renaultovih delnic. No, nekako bo šlo …

***

SLO: januarja je bila prodaja avtomobilov skromna, a Clio je bil na vrhu.

Leto se je začelo z minusom

Letos se je posel z osebnimi avtomobili začel slabo, vsaj tako kaže statistika sekcije za motorna vozila pri GZS. Januarja je bila prodaja manjša za sploh ne skromnih 8,3 odstotka. Ob vsem drugem je zanimivo dogajanje v posameznih razredih.

Lani in še predlani smo bili priče neverjetnemu povpraševanju po tako rekoč vseh vrstah športnih terencev. Ti so, takšna je bila splošna razlaga, jemali kupce zlasti limuzinskim kombijem, lani je bilo očitno, da upada tudi prodaja vozil spodnjega srednjega razreda (VW Golf, Opel Astra, Peugeot 308 ipd.). Januarski podatki pa kažejo, da se je nekoliko zmanjšal posel z majhnimi športnimi terenci (marketinško jih označujejo kot A SUV), minus je bil zabeležen tudi v razredu velikih športnih terencev. S plusom se je januarski posel končal le v razredu srednje velikih suvov. To seveda še ne pomeni, da se je trend izrazite rasti prodaje teh vozil končal ali obrnil v drugo smer, lahko pa napoveduje nekoliko drugačne čase.

Kako pa so šli prvi letošnji mesec v prodajo električni baterijski avtomobili (EBA), priključni hibridi, hibridi idp.? Zgodba je znana: odstotki rasti so visoki, številke skromne. Tako se je prodaja v razredu EBA povečala za nič manj kot 231 odstotkov, toda prodanih je bilo 116 avtomobilov. V primerjavi s skupno prodajo (6.215 vozil) je to seveda malo, toda lanskega januarja se je za ta vozila odločilo vsega 35 slovenskih kupcev. Pri hibridih (statistika ne loči med priključnimi hibridi in hibridi) je bilo skoraj podobno, le da se je prodaja povečala ‘zgolj’ za 50 odstotkov, prodanih je bilo 189 vozil (januarja lani pa 126). In kdo je domov odnesel lovoriko najbolje prodajanega avta na Slovenskem?

Znova in kot toliko let doslej je bil januarja povsem zgoraj Renault Clio. Nič posebej presenetljivega, kajti Clio je svež oziroma nov in to je ob vsem drugem očitno dovolj, da gre dobro v promet. Sledijo Škoda Octavia, pa VW Golf, Dacia Sandero, Renault Captur, VW T-roc ipd. Omembe vredno pa je, da je med deseterico najbolje prodajanih vozil le eden – VW Tiguan – zabeležil boljši rezultat kot januarja lani, vsem drugim je šlo torej slabše. Če se bo torej leto poznalo po januarju, potem ne bo nič prešerno …

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.