Avtomobilski teden 6, 2021 Avtomobilski teden 6, 2021
Stellantis namenil poseben bonus italijanskim delavcem Novi avtomobilski koncern Stellantis je v procesu nastajanja. Združeval bo zelo različne kulture in še bolj različno zgodovino,... Avtomobilski teden 6, 2021

Zaposleni v Fiatovih italijanskih tovarnah bodo deležni posebnega bonusa za lansko delo.

Stellantis namenil poseben bonus italijanskim delavcem

Novi avtomobilski koncern Stellantis je v procesu nastajanja. Združeval bo zelo različne kulture in še bolj različno zgodovino, na lestvici največjih na obli pa naj bi po sedanjih napovedih zasedel četrto mesto z letno izdelavo nekako osem ali devet milijonov avtomobilov. Kako se bo vse skupaj posrečilo, je nejasno, saj tako italijansko-ameriški FCA kot francosko-nemški PSA lani nista bila v dobi kondiciji, pri čemer to še nekoliko bolj velja za nekatere italijanska avtomobilska imena znotraj FCA. Ampak vse le ni tako črno.

Konec meseca bo okoli 54 tisoč zaposlenih v apeninskem delu FCA (torej Fiat, Alfa Romeo, Lancia ipd.) na svoj račun dobilo v povprečju nekako 1.371 evrov posebnega bonusa. To je približno šest odstotkov povprečne letne plače, hkrati pa celo nekaj več kot so zaposleni dobili lani (1.350 evrov) in predlani (1.250 evrov). Odločitev oziroma novica je po svoje vsaj nekoliko presenetljiva, saj je znano, da so bile nekatere italijanske tovarne FCA lansko pomlad zaprte skoraj dva meseca, veliko težav pa je bilo tudi lansko jesen. Predsednik sindikatov, ki vključujejo tudi zaposlene v FCA, Gianluca Ficco je ob tem dejal, da je odločitev o izplačilu posebnega bonusa dokaz, da so zaposleni veliko pripomogli k temu, da so posledice pandemije manjše kot bi lahko bile. Za sedaj še ni znano, kaj o tem mislijo zaposleni v PSA. Kakorkoli že, poteza je prijazna.

***

Baterijska električna vozila so lani dosegla občuten tržni vzpon.

EU: električna vozila postajajo vse zanimivejša

Nadaljuje se obdobje različnih avtomobilskih in seveda drugih statistik. Pomislek o tem, ali so točne, približno točne ali morda celo napačne, je vedno nujen oziroma sprejemljiv. Ampak ko drugih ali drugačnih možnosti ni, je treba sprejeti tisto, kar nam ponujajo – z dvomom vred.

Že vse od leta 2015, ko je izbruhnila afera Diesel-Gate, se zlasti v Evropski uniji in posledično vsej Evropi zmanjšuje delež dizelsko gnanih avtomobilov. Razlogi so znani, ali so upravičeni ali ne, je pa seveda nekaj povsem drugega. Eksodus dizlov se je nadaljeval tudi lani, toda zanimiv je podatek, da je bil padec prodaje teh avtomobilov vendarle nekaj skromnejši kot padec prodaje bencinsko gnanih vozil. Po podatkih panožne Acea, združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov, je lanska prodaja dizelskih avtov padla za 23 odstotkov oziroma za dobrih 730 tisoč vozil, medtem ko je bil padec pri bencinarjih večji – 33,7-odstoten, njihova prodaja se je zmanjšala za 1,7 milijona. Morda, pa res morda, ta podatek zadostuje za previdno domnevo, da se dizelskim avtomobilom na evropskih trgih vendarle piše nekaj bolje.

Kot je sedaj že bolj ali manj znano, so lani tržni razcvet doživeli avtomobili, ki jih poganja zgolj elektrika ali pa jim je le v dodatno pomoč. Če baterijskim električnim vozilom (BEV) prištejemo še hibride, priključne hibride in vozila, ki jih poganja plin, potem je bil njihov lanski delež v EU 24,5-odstoten. Posebne pozornosti so v tem pogledu deležni BEV, kajti EU in gotovo tudi vsa druga Evropa, kolikor je je pač še ostalo, stavi nanje. Baterijski električni avtomobili oziroma vozila so lani navdušili nekaj več kot 538 tisoč kupcev, kar je bilo za dobrih 117 odstotkov več kot leto prej. Prvič doslej pa se je zgodilo, da je bila prodaja priključnih hibridov (PHEV) količinsko manjša od prodaje BEV (prodanih je bilo 507 tisoč vozil), gledano skozi prizmo odstotkovnega povečanje pa so bili ti uspešnejši, saj so ‘poskočili’ kar za 262 odstotkov.

Tudi pri teh vozilih je bila lani v ospredju Nemčija, kar je seveda pričakovano. Nemci so si omislili dobrih 194 tisoč BEV, Francozi nekaj več kot 111 tisoč, veliko slabše pa so šli ti avtomobili v promet v Italiji (nekaj čez 32 tisoč), še slabše se je izkazala Španija, kjer je bilo kupcev vsega 18 tisoč.

***

Tesla je investirala v bitcoin in povišala njegovo vrednost.

Tesla investirala v bitcoin

O Tesli in Elonu Musku pogosto pišemo, kar seveda ne more biti prav presenetljivo. Odkar se je Elon Musk izstrelil med najbogatejše Zemljane, je še toliko bolj na očeh, pa naj bo v tem pogledu čisto na vrhu ali za kakšno milijardo dolarjev za prav tako slavnim Jeffom Bezosom. S tega zornega kota je povsem razumljivo, da tako rekoč vsaka njegova poteza, še posebej, ko oziroma če je finančna, skoraj zamaje Wall Street.

Tesla je objavila, da je v bitcoin, eno najbolj znanih kriptovalut, vložila 1,5 milijarde dolarjev. Hkrati je Elon Musk tvitnil, da bo mogoče z bitconi kmalu kupovati oziroma plačevati vozila Tesla. Po tej objavi se je vrednost bitcoina povečala za 20 odstotkov, pri čemer je bil ‘kovanec’ vreden kar 47 tisoč dolarjev. To med drugim pomeni, da je mogoče z 0,8 kovanca kupiti najcenejšo Teslo 3, vsaj na ameriškem trgu! Tesla se s to investicijo pridružuje skupini podjetij, ki na veliko vlagajo v bitcoin, temu pa vrednost neprestano raste. Od lanskega marca se je njegova vrednost povečala za nič manj kot 1.135 odstotkov in to kljub temu, da številne osrednje državne banke dvomijo o resničnem potencialu bitcoina in vseh drugih kriptovalut. Sedaj je treba počakati samo še na podobno potezo katerega izmed velikanov, kot sta recimo Apple ali pa Microsoft …

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.