Avtomobilski teden 53, 2020: zmagovalci nesrečnega leta 2020 Avtomobilski teden 53, 2020: zmagovalci nesrečnega leta 2020
Musk in njegova Tesla Sedaj je že zgodovina, to menda nesrečno leto, ki je za nami. In vendar – je bilo res tako nesrečno,... Avtomobilski teden 53, 2020: zmagovalci nesrečnega leta 2020

Tesla: čudovito leto 2020.

Musk in njegova Tesla

Sedaj je že zgodovina, to menda nesrečno leto, ki je za nami. In vendar – je bilo res tako nesrečno, neugodno, žalostno, zgolj in le za pozabo? Ne za vse, tudi v avtomobilski industriji ne. Za nekaj in nekatere je bilo leto 2020 leto presežkov.

Absolutni zmagovalec koronskega leta 2020 je ameriška Tesla in z njo njen največji lastnik/delničar ter izvršni direktor Elon Musk. Tesla ni novinec avtomobilskega prostora, ima že kar nekaj zgodovine. Toda ta je bila v glavnem vse do lani zgolj ali predvsem v znamenju minusov – poslovnih, finančnih, produkcijskih in še kakšnih. Ko je bilo za Teslo pozitivno drugo trimesečje lanskega leta se je zdelo, da gre za epizodo, ki se ne bo ponovila. Ampak se je, tudi naslednje trimesečje je bilo v znaku plusa. In nato oziroma tja proti jeseni se je začela prava ameriška zgodba, ki je dosegla vrelišče dober mesec pred koncem leta. Zgodil se je dramaturški preobrat, ki ga zanesljivo nihče ni pričakoval, še manj napovedal. Na Wall Streetu, tem svetišču borznega dogajanja, so Teslo uvrstili na seznam 500 najvrednejših podjetij. Njena tržna/kapitalizacijska vrednost je presegla 500 milijard dolarjev, številke so kazale, da je dvakrat ali trikrat vrednejša kot največja avtomobilska imena oble, torej japonska Toyota, nemški Volkswagen in ameriški General Motors, da o drugih niti ne govorimo. Vrednost delnice je v letu 2020 zrasla za 400, po nekaterih trditvah celo za 600 odstotkov in zdelo se je, da se svet vrti zgolj ali predvsem okoli ameriške tovarne električnih avtomobilov. Vprašanje je bilo logično in enostavno: kako lahko tovarna, ki se je še pred časom ukvarjala s skoraj eksistenčnimi težavami, ki je potem, ko jih je vsaj za silo rešila, prešla v proizvodni kaos (kot je dejal sam Musk), zdaj prekaša imena, ki izdelajo v letu dni petnajstkrat ali dvajsetkrat več avtomobilov?

Odgovor se zdi tipično ameriški – ‘to je tovarna prihodnosti’ – a očitno za investitorje dovolj verjeten in sprejemljiv. In sloviti Elon Musk? Lani mu je bliskoviti vzpon tovarne prinesel tudi bliskovit vzpon na lestvici najbogatejših Zemljanov. Verjetno drži podatek, po katerem je nepredvidljivi, tudi malce nevrotični, sicer pa gotovo genialni Musk s svojim premoženjem, ki ga cenijo na 140 milijard dolarjev, takoj za najbogatejšim, torej Jeffom Bezosom. Če pustimo ob strani razmislek oziroma pomislek o smiselnosti in ustreznosti neke družbe ali države, ki omogoča na eni strani neizmerno bogastvo, na drugo pa prav tako neizmerno bedo – končno se vse to dogaja v ZDA –, potem je nekaj malega pravičnosti tudi v tem, da je Elon Musk vendarle svojevrsten prerok avtomobilske in še kakšne prihodnosti. Za Bezosa kaj takšnega verjetno ne bi mogli trditi. Pod črto – leto 2020 bo pri Tesli in Elonu Musku zapisano z zlatimi črkami v zlatem okvirju.

EBV: nepričakovan vzpon.

Nenadejan vzpon EBV

Na vse to se posledično navezuje tudi želen, a vendarle nepričakovan lanski vzpon električnih baterijskih avtomobilov (EBV). Medtem ko je bilo vse v minusu, so EBV rasli že prve mesece lanskega leta, pa seveda na le v Evropi, pač pa tudi na Kitajskem in še kje. Ampak naj bo tokrat bolj v ospredju Stara celina ali nekaj ožje Evropska unija in tudi Slovenija. Če bi pred točno letom dni, torej lanskega januarja, kdo trdil, da bo to tudi leto EBV, bi mu verjetno rekli, da naj zamenja stekleno kroglo. In vendar so lani EBV dosegli številke oziroma odstotke, ki jih skoraj nihče ni pričakoval. Ta hip še ni mogoče postreči s točnimi podatki – nanje bo treba zanesljivo počakati vsaj še kakšen mesec –, vendar je nesporno, da je bil njihov tržni delež v EU vsaj pet ali šestodstoten. Malo, zanemarljivo? Ne eno ne drugo. Še leta 2019 v večini evropskih držav njihov tržni delež ni presegel enega ali poldrugega odstotka! Kaj se je zgodilo? Odgovor oziroma odgovori so bistveno bolj nejasni kot pri Tesli in Musku. Se je dokončno in odločilno spremenilo dojemanje EBV in njihovega pomena? Morda. So svoje naredile subvencije, s katerimi tako rekoč vse evropske države pospešujejo njihovo prodajo? Verjetno. So se EBV pocenili in so zato bolj dosegljivi? To utegne biti pomemben premik predvsem pri nas, in sicer zaradi znanega zakona o davku na motorna vozila, drugje zanesljivo ne. So postali tehnično še naprednejši, so se dosegi bliskovito povečali? Vsekakor, toda ne izjemno. Kakorkoli že, EBV so avtomobilski zmagovalci 2020., pa če nam je to prav ali pa tudi ne.

Združeno kraljestvo: konec evropskega jarma.

»Začetek čudovitih odnosov«

To je začetek novih, čudovitih odnosov. Tako je razkuštrani Boris Johnson komentiral sprejetje sporazuma med Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. Trdega Brexita menda ne bo, čeprav za sedaj še marsikaj ni jasno, še posebej (ali tudi) za otoško avtomobilsko produkcijo ne, ki je zelo pomembna gospodarska dejavnost. Na drugi strani, torej v Bruslju, niso uporabili ‘čudovite’ retorike, ki spominja na našega zeta Donalda Trumpa. Na Otoku so prepričani, da se jim je lani dokončno posrečil skok iz »evropskega jarma«, kot se je pogosto slišalo na oni strani Rokavskega preliva. Čeprav vsaj glede Brexita Združeno kraljestvo spominja na razdeljeno Slovenijo in tudi ZDA, bo vsaj tisti del, ki je glasoval za odhod, imel 2020 za zgodovinsko, srečno in spodbudno.

Na svojem kontu leto, ki je že mimo, nima zgolj minusov.

Janez Kovačič