Avtomobilski teden 52, 2020 Avtomobilski teden 52, 2020
Združevanje PSA in FCA teče naprej Združevanje francoskega PSA (Peugeot, Citroën, DS, Opel) in italijansko-ameriškega FCA (Fiat, Chrysler, Jeep, Dodge) traja že dobro leto.... Avtomobilski teden 52, 2020

Stellantis: evropska komisija je prižgala zeleno luč.

Združevanje PSA in FCA teče naprej

Združevanje francoskega PSA (Peugeot, Citroën, DS, Opel) in italijansko-ameriškega FCA (Fiat, Chrysler, Jeep, Dodge) traja že dobro leto. V tem času se je zgodilo marsikaj, ta hip pa se zdi, da je načrt dokončne združitve – v prvem trimesečju prihodnjega leta – vendarle uresničljiv. Evropska komisija je namreč prižgala zeleno luč in tako je na tej poti ena, sicer zelo pomembna ovira manj.

Evropska komisija je ugotavljala, ali bo združitev dveh korporacij in ob tem tudi sodelovanje z japonsko Toyoto povzročilo monopol pri lahkih gospodarskih vozilih. Vse tri avtomobilske skupine so namreč pomembne igralke na tem delu avtomobilskega trga. Sedaj komisija ugotavlja, da kakšnega posebnega monopola le ne bo. Novo skupno podjetje, ki se bo imenovali Stellantis, naj bi tako polno zaživelo sredi prihodnjega leta. Še pred tem pa bodo morali natančno doreči številne druge zadeve, med drugim tudi to, kako bodo poplačali delničarje ene in druge strani, kar je bil eden pogojev za delničarski pristanek. Glede vodenja ni kakšnega večjega problema, vsaj tako se zdi, kajti izvršni direktor Stellantisa naj bi bil sedanji prvi mož PSA Carlos Tavares, medtem ko naj bi bila funkcija predsednika v rokah Johna Elkana, ki je sedaj predsednik FCA. Elkan prihaja iz znane italijanske družine Agnelli, ki bo imela v združenem podjetju veliko besede, kar je zgolj ‘posledica’ zajetnega lastniškega deleža. Precej manjši pa naj bi bil vpliv družine Peugeot, ki je solastnica PSA oziroma Peugeota. Sicer pa je jasno – do združitve ne bi prišlo, če bi ena ali druga stran (družina) domnevala, da bo na slabšem …

***

Petrol širi mrežo električnih polnilnic doma, nekaj malega pa tudi na tujem.

Petrol s polnilnicami tudi čez slovenske meje

Slovenska naftna družba Petrol, pretežno v državni lasti, ni zgolj vedno aktualno bojišče za prevlado političnih strank oziroma strani, pač pa je tudi pomemben igralec pri razvoju omrežja električnih polnilnic za električne avtomobila. Ambicija presega slovenske meje, kar je seveda razumljivo, čeprav je na dlani, da je njihov morebitni položaj v republikah nekdanje Jugoslavije – tja tudi najbolj pogleduje – v veliki odvisnosti od slovenske politike.

Tako ali drugače, Petrol razmeroma hitro širi mrežo električnih polnilnic na slovenskem prostoru, saj jih bo kmalu imel 200. To naj bi se zgodilo v prvih mesecih prihodnjega leta, ta hip pa je v njegovi lasti 179 polnilnic, pri čemer je več kot 100 polnilnic AC, 39 je polnilnic DC, hkrati pa upravljajo še 25 polnilnic AC. V zadnjih treh mesecih so postavili 39 polnilnic, januarja in februarja prihodnje leto pa naj bi postavili 18 polnilnic AC v Ljubljani in štiri polnilnice DC drugje po Sloveniji. Hkrati se pripravljajo tudi na gradnjo oziroma postavitev ultra hitrih polnilnic v Kozini ter na postajališčih Maribor vzhod in Tepanje zahod. In kako jim gre v državah na območju nekdanje Jugoslavije?

Na Hrvaškem, ki prav tako pospešeno širi mrežo polnilnic, saj jim je jasno, da brez tega ne bo pravega pospeška na področju turizma, Petrol upravlja štiri AC in devet polnilnic DC, medtem ko v Črni gori skrbi za eno polnilnico DC. Takole čez prst se zdi, da to pač ni kakšen poseben dosežek, a je kljub vsemu treba upoštevati nekatere specifične okoliščine, ki slovenskim podjetjem na teh prostorih pogosto niso v prid, prej obratno …

***

Globe naj bi bile nižje, dobili naj bi avtocestno policijo.

Premišljene spremembe ali predvsem misel na volitve?

Običajno je tako, da spremembo zakona o pravilih cestnega prometa podkrepijo s podatki oziroma nespornimi dejstvi. Gre za pomembno področje, sestavni del življenje vsak družbe, kajti promet niso zgolj vozila oziroma avtomobili, ampak ljudje, pa naj bodo vozniki ali pa ‘zgolj’ pešci, kolesarji ipd. Uvod je bil nujen, ker je vlada tik pred prazniki sprejela sicer napovedano novelo prej omenjenega zakona, ki precej posega v dogajanje na cesti, zlasti v smislu glob. In globa je nekaj, kar vedno zahteva utemeljitev in pojasnilo.

Novela zakona gre v parlamentarno proceduro, zato je povsem verjetno, da bo doživela še nekaj sprememb. Kaj torej prinaša? Predvsem naj bi se občutno znižale globe za prehitro vožnjo, gre za prepolovitev. Zgolj za primer: če bo voznik na območju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, to prekoračil za do 10 km/h, naj bi bila po novem globa 40 evrov (sedaj 80 evrov). Če bo plačal v osmih dneh, se bo kazen prepolovila na 20 evrov. Za prekoračitev hitrosti v razponu od 30 do 50 km/h – za to je sedanja globa 1.000 evrov – naj bi novela zakona to razčlenila: za prekoračitev hitrosti za 30 do 40 km/h bi bila globa 500 evrov, za prekoračitev hitrosti od 40 do 50 km/h pa 750 evrov in devet kazenskih točk. Nižje naj bi bile tudi globe za prekoračitev hitrosti na conah ’30 km/h’ ter prekoračitev hitrosti na hitrih cestah in avtocestah. Ob tem pa naj bi globo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo zvišali na 250 evrov. In še: dobili naj bi avtocestno policijo, ki naj bi zaživela v prvih mesecih prihodnjega leta, poleg tega bi se smeli električni skiroji, ki jih je vse več, po novem voziti zgolj po kolesarskih stezah oziroma ob robu cest. Kaj manjka?

Ministrstvo za infrastrukturo, to je predlagalo spremembe, in njegov minister je ob tem že nekajkrat ponovil, da »korelacije med visokimi kaznimi in prometnimi nesrečami s smrtnimi žrtvami ni« in da se bomo s temi spremembami bolj približali režimu, ki ga v prometu poznajo v drugih evropskih državah. Ko bo novela zakona v parlamentu, bomo morda imeli priložnost videti, ali je to podkrepil s primerjavami. To bi bilo logično in pričakovano, kajti zgolj ministrov pogled je premalo, pravzaprav je lahko izjemno subjektiven. Recimo, da v tem primeru ni tako. Ampak prav je vedeti, kaj sestavlja nekakšen železni zakon vsake regulative, tudi prometne, še posebej, ko gre za globe: višina globe, redna oziroma pogosta kontrola, ter spoznanje, da so globe dobro premišljene. Ali povedano nekoliko drugače in bolj ilustrativno: v sosednji Avstriji so globe res bistveno nižje. Toda tam je možnost, da te ‘dobijo’, če se ne držiš pravil, bistveno večja kot pri nas, pa naj gre za lokalne ceste ali avtoceste. Zlahka ugotoviš, da se tudi po italijanskih avtocestah zadnja leta vozijo občutno počasneje kot nekdaj. Ko pa opaziš, da se po slovenskih avtocestah bistveno hitreje, kot je dovoljeno, vozijo tudi ali zelo pogosto tujci, ti mora biti jasno, da s prometno varnostjo nekaj ni v redu. In recimo, da so imeli pri snovanju spremembe zakona o pravilih cestnega prometa v mislih prav to, ne pa morebitne volitve …

Janez Kovačič