Avtomobilski teden 49, 2017 Avtomobilski teden 49, 2017
Ko se ljudje vozijo na avtocesti v nasprotno smer, je vprašanj več kot odgovorov. Tako je tudi v že skoraj razvpitem primeru slovenskega voznika... Avtomobilski teden 49, 2017

Vožnja v nasprotno smer seveda ni kakšna slovenska posebnost, a je skrb zbujajoče, da se s tem srečujemo tako rekoč vsak drugi dan.

Ko se ljudje vozijo na avtocesti v nasprotno smer, je vprašanj več kot odgovorov. Tako je tudi v že skoraj razvpitem primeru slovenskega voznika tovornjaka, ki se je po štajerski avtocesti vozil v nasprotno smer dolgih pet kilometrov.

In bi jo skoraj odnesel zgolj s kaznijo za prometni prekršek, če ne bi bilo začudenje in hkrati pritisk javnosti prevelik. Ne glede na to ostaja vprašanje – kaj se ti mora zgoditi, da se odločiš za početje, ki ni seveda zgolj morilsko, pač pa tudi samomorilsko?

Kot zapisano – odgovorov ni, verjetno bo zanje izvedel zgolj sodnik, pred katerim se bo moral zagovarjati sicer poklicni voznik. In zato se poskusiš postaviti v položaj človeka, ki pred zaprtim tunelom obrne tovornjak in hajdi do prvega izvoza. Možno je marsikaj: nevzdržen pritisk lastnika, ki noče priznati objektivnih težav, s katerimi se sooča vsak amaterski, kaj šele poklicni voznik. Morda pokvarljiv tovor neprecenljive vrednosti, ki bi se pokvaril zaradi nekajurne zamude. Huda zadrega družinskega oziroma osebnega značaja; kaj pa, če je bil razlog veliko bolj banalen, težko verjeten ali tako malo verjeten, da zanj nikoli ne bomo izvedeli? No, karkoli je že bilo, logično se je vprašati, ali lahko poklicni voznik domneva, da bo njegovo početje – če izpustimo najhujše, torej morebitno nesrečo – ostalo neopaženo in potemtakem nekaznovano?

Morda je res tako domneval oziroma mislil in potemtakem storil, kar pač je. A če je bilo tako, potem se ne moreš načuditi njegovi naivnosti, kajti poklicni vozniki bi pač morali vedeti, kako temeljito je s kamerami pokrit tako rekoč vsak kilometer slovenskega avtocestnega omrežja. Je pa mogoča tudi druga domneva: ali slovenska policija prav poklicnim voznikom prepogosto gleda skozi prste? Glede na dejstvo, da se je najprej odločila, da gre v tem primeru zgolj za prekršek in šele kasneje sklenila vse skupaj okvalificirati kot kaznivo dejanje, kar v resnici tudi je, bi ne bilo to nič neverjetnega. Ko opazuješ početje zlasti poklicnih voznikov, si lahko rečeš, da morajo imeti neznansko srečo, kajti če bi jih pri vsakem stotem prekršku zalotila policija, bi morali biti že zdavnaj zgolj pešci. Pa niso. Drži torej, veliko vprašanj in nobenih tehtnih odgovorov.

***

Oliver Schmidt, nekdaj pomemben človek v Volkswagnovi hierarhiji, bo moral za sedem let v zapor.

O svojem početju zanesljivo premišljuje tudi Oliver Schmidt, ki že vse od letošnjega januarja tiči v ameriškem zaporu, obtožen pa je kršenja ameriških okoljskih predpisov. Schmidt je nekdanji vodilni človek ameriškega dela koncerna Volkswagen, čeprav sam zase pravi, da je bil v aferi ‘majhna riba’. Pred časom je sodnik zavrnil njegovo prošnjo, naj ga premestijo iz strogo zavarovanega zapora. In ker je tako, je doslej povedal marsikaj.

Pravi, da je bil prvič seznanjen o tem, kaj VW počne z dizelskimi motorji, poleti 2015, nekako dva meseca pred izbruhom afere Diesel-Gate. Ko se je v začetku avgusta tega leta srečal z Albertom Ayalo, kalifornijskim uradnikom, pristojnim za okoljska vprašanja, je dobil pisna navodila o tem, kako in kaj naj se z njim pogovarja. Ta navodila naj bi odobril visoki Volkswagnov menedžment in odvetniki. Kot pravi, obžaluje, da se je sestal z omenjenim uradnikom, še bolj to, da se je držal napisanih navodil. Še najbolje bi bilo, ko ne bi odšel na ta sestanek, ignoriral navodila in hkrati priznal, da je VW v dizelske motorje namestil sporni softver. Zlorabilo me je moje podjetje, je še dejal Scmidt.

Sicer pa Schmidt ni prvi pomembni mož nemškega koncerna, ki že obžaluje svoje početje. Pred dobrimi tremi meseci so namreč v ZDA na 40-mesečno zaporno kazen obsodili Jamesa Linga, Volkswagnovega inženirja. Ameriške oblasti sicer obtožujejo še šest nekdanjih menedžerjev, ki naj bi imeli pomembno vlogo v aferi, ki že dolgo muči nemško avtomobilsko korporacijo. In za konec – Oliver Schmidt bo moral v ameriškem zaporu odsedeti dolgih sedem let in za povrh plačati 400 tisoč dolarjev kazni. Sodnik Sean Cox ni verjel njegovim besedam, v obrazložitvi sodbe je celo dejal, da je hotel s svojim početjem impresionirati nadrejene in se tako povzpeti še višje v Volkswagnovi hierarhiji.

***

Vse raste, raste tudi prodaja avtomobilov. Ampak koliko jih v resnici ostane v Sloveniji?

Ker gre vse gor in se Slovenija znova lahko pohvali z visoko gospodarsko rastjo, ki utegne biti celo petodstotna(!), gre dobro tudi avtomobilom oziroma poslu z njimi.

V letošnjih enajstih mesecih je bilo po podatkih Jato Dynamics pri nas prodanih 66.853 osebnih avtomobilov. To je bilo za 12,1 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Na lestvici najboljših je povsem zgoraj Volkswagen s skupno prodajo 10.107 vozil, sledi mu Renault (9.470), tretja pa je češka Škoda s skupno prodajo 6.374 avtomobilov. Med tistimi redkimi tovarnami, ki jim je šlo letos oziroma doslej slabše kot lani, so Ford, pa Kia, Fiat ipd. Po svoje je ilustrativen pogled na začelje, pri čemer je očitno, da je kar nekaj tovarn, ki se lahko zgolj spominjajo časov, ki so bili bistveno drugačni. Tako je Lancia letos prodala vsega dva avtomobila (!), DS dvanajst ali petnajst manj kot v primerljivem lanskem obdobju, SsangYong deset in tako naprej.

Na lestvici najbolje prodajanih vozil je po enajstih mesecih v dovolj prepričljivem vodstvu Renault Clio (3.471), sledi mu Volkswagen Golf (3.243), na tretjem mestu pa je Škoda Octavia (2.548). Največji padec je zabeležil VW Polo (minus 538), kar pa seveda ne more biti posebej presenetljivo, saj je trg očitno čakal na novo generacijo tega avtomobila.

V razredu električnih oziroma hibridnih vozil, tistem, v katerem je ponudba vse pestrejša in konkurenca vse ostrejša, je po enajstih mesecih povsem zgoraj Toyotin Yaris (239). Tudi naslednja štiri mesta so rezervirana za vozila tovarne Toyota – C-HR (222), RAV4 (172) in Auris (152). Vsaj omembe vredno je, da je BMW i3 prekosil Renault Zoe (90/81) in da je bilo doslej pri nas prodanih deset vozil Tesla (S in X). Seveda pa statistika ne odgovarja na znano in precej prežvečeno vprašanje – koliko je bilo t.i. enodnevnih registracij in potemtakem izvoza na tuje? Ni jih tako malo, ki pravijo, da v resnici ostane v Sloveniji zgolj kakšnih 60 odstotkov osebnih avtomobilov …

Janez Kovačič