Avtomobilski teden 47, 2020 Avtomobilski teden 47, 2020
Nissan: ostajamo lastniki Mitsubishija Bilo bi povsem nelogično in po svoje tudi nenavadno, ko bi se zgodba s sedaj že ‘slovito’ zvezo Renault-Nissan-Mistubishi končala... Avtomobilski teden 47, 2020

Ashwani Gupta: ni res, da razmišljamo o prodaji lastniškega deleža v Mitsubishiju.

Nissan: ostajamo lastniki Mitsubishija

Bilo bi povsem nelogično in po svoje tudi nenavadno, ko bi se zgodba s sedaj že ‘slovito’ zvezo Renault-Nissan-Mistubishi končala s splošno zadovoljstvo vseh, ki so vanjo vpleteni. Seveda to velja za padlega Carlosa Ghosna, nekdanjega šefa zveze, ki pa je sedaj v povsem drugačnem položaju, kot je bil, še bolj pa za vsa tri avtomobilska imena. Čeprav se je zdelo, da so se okoliščine nekoliko umirile, je očitno, da se pod površjem dogaja marsikaj.

Močno je tako odmevala novica, da Nissan razmišlja o tem, da bi se lastniško umaknil iz Mitsubishija. Spomnimo: ta se je zvezi pridružil leta 2017, saj je tedaj Nissan postal pomemben lastnik te sicer manjše japonske avtomobilske hiše. Bilo je to še v času, ko je imel vse v svojih rokah Carlos Ghosn. Po njegovi aretaciji je zveza zašla v kar globoko krizo, pri čemer dolgo ni bilo jasno, kaj si posamezne članice pravzaprav želijo. Veljalo je tako za Renault kot za Nissan, medtem ko je bilo videti, da Mitsubishi v tej zadevi nima kakšne posebne teže. Tako ali drugače, pri Nissanu sedaj ostro zanikajo, da bi bili pripravljeni prodati 34-odstotni delež Mitsubishija, pač ga »gremo naprej s številnimi skupnimi projekti«, je ob tem dejal Ashwani Gupta, ta hip izvršni direktor Nissana. Kot pišejo, naj bi bil Nissanov delež v Mitsubishiju vreden skoraj milijardo dolarjev, s tem denarjem pa naj ni laže premostili težave, ki jih ob vsem drugem poglablja tudi pandemija koronavirusa. Bi bilo preveč trditi, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj? Morda, a je na dlani, da ima zveza pred seboj naporne čase.

***

Oktobrska prodaja avtomobilov je odpihnila morebitni optimizem.

Oktober znova v negativnem

Po septembrskem plusu, ko se je zdelo, da je avtomobilska Evropa oziroma Evropska unija končno na poti vzpona, so oktobrske številke znova v rdečem. V državah EU je bila namreč prodaja avtomobilov v desetem letošnjem mesecu manjša za krepkih 7,8 odstotka, prodanih je bilo 953 tisoč vozil. Očitno je, da je drugi val pandemije pregnal kupce iz avtomobilskih trgovin.

Opazno je, da so imeli oktobra več kupcev zgolj v Romuniji (17,6 odstotka več) in na Irskem (plus 5,4 odstotka), vsepovsod drugje so bili na slabšem. Res pa je, da so bili minusi različni, kar velja tudi za največje evropske avtomobilske trge. Tako se je oktobra prodaja v Nemčiji zmanjšala za 3,6 odstotka, v Italiji pa za vsega 0,2 odstotka, pri čemer je bil slovenski padec (skoraj 24-odstoten) med višjimi.

Še nekoliko bolj porazna je celoletna slika, kar seveda ne preseneča. Na letni ravni se je prodaja zmanjšala za 26,8 odstotka, prodanih pa je bilo malenkost več kot osem milijonov avtomobilov (lani v tem času 10,9 milijona). V desetih mesecih niti ena država ni bila na boljšem kot v primerljivem lanskem obdobju, s tem da še naprej velja, da se je posel najbolj skrčil na Hrvaškem (minus 43,5 odstotka). S tega zornega kota je sklep precej jasen – dokler bo ‘vladal’ Covid-19, bodo avtomobili bolj ali manj postranskega pomena. In ne le avtomobili.

***

Nad potezami nemške vlade so še posebej zadovoljni pri Volkswagnu.

Nemčija podaljšuje ukrepe

Avtomobilska Nemčija je barometer in hkrati svetilnik, po katerem se usmerjajo številne druge države, sem in tja tudi mi. Zadnja poteza nemške v vlade je razveselila domačo, torej nemško avtomobilsko industrijo, čeprav ne prinaša nič posebej novega. Gre predvsem za dokaz volje in zavedanja, kako pomemben del gospodarstva predstavlja izdelava avtomobilov oziroma vozil.

Nemci so se odločili, da bodo podaljšali nekatere ukrepe, del denarja pa ne namenili le industriji osebnih avtomobilov, pač pa pospeševanju t.i. okoljske mobilnosti. Skupaj gre za tri milijarde evrov. S prvo bodo podaljšali spodbude, ki jih namenjajo prodaji električnih in drugih okolju bolj prijaznih avtomobilov, in sicer vse do leta 2025. Z drugo bodo pomagali številnim prevozniškim podjetjem in tudi mestom, ki si prizadevajo, da bi modernizirali in okoljsko prilagodili različne oblike transporta. Nemčija je že doslej na tem področju naredila velike korake naprej in po svoje kaže pot, ki bi jo morda morale (ali lahko) ubrati tudi druge evropske države. Zadnjo, torej tretjo milijardo evrov pa naj bi porabili za različne oblike financiranja tega področja. Seveda so ukrep nemške vlade pozdravile vse nemške avtomobilske hiše in to še posebej pri Volkswagnu, ki ni le pomemben nemški in evropski, pač pa tudi globalni avtomobilski gigant. Bi bilo mogoče pričakovati drugačen odziv?!

Janez Kovačič