Avtomobilski teden 46, 2020 Avtomobilski teden 46, 2020
Tesla ima Teslaquilo Pa se je zgodilo. Verjetno bi to lahko tudi pričakovali, če bi bili bolj pozorni do vsega, kar pove sloviti Elon... Avtomobilski teden 46, 2020

Tesla Tequila bo naprodaj le v nekaterih ameriških zveznih državah, za zanimivo oblikovano steklenico pa bo treba odšteti okoli 210 evrov.

Tesla ima Teslaquilo

Pa se je zgodilo. Verjetno bi to lahko tudi pričakovali, če bi bili bolj pozorni do vsega, kar pove sloviti Elon Musk, največji lastnik Tesle. Ta je predstavil svojo lastno znamko slovite mehiške Tekile (Tequila) z oznako – kakopak – Teslaquila. Kot pišejo, je bila pijača takoj razprodana, je pa bilo treba za steklenico precej unikatne podobe menda odšteti okoli 250 dolarjev oziroma 210 evrov.

Seveda so se že pred časom oglasili v sosednji Mehiki, ki so ob prvi Muskovi ideji o Teslaquili – to je obelodanil aprila 2018 na t.i. Dan norcev (FoolsDay) – upravičeno domnevali, da gre za potegavščino. Sedaj je jasno, da je mislil zelo resno, v Mehiki pa naj bi bili sedaj z imenovanjem Teslove tequile zadovoljni in menda nimajo pripomb. Polnilec oziroma izdelovalec te tekile bo podjetje Nosotros Tequila, ki je sestavni del konzorcija, ki ima v svojem programu številne druge pijače, denimo tudi vodko, pa kanadski viski ipd. Kot je mogoče prebrati na Teslini uradni spleti strani, bodo ‘svojo’ tekilo v prihodnje prodajali v le v določenih ameriških zveznih državah, recimo v New Yorku, Kaliforniji in Washingtonu. Torej se bo preostali svet obrisal pod nosom, čeprav drži, da pri Musku nikoli ne veš.

***

Novi zakon o DMV prinaša vrsto sprememb, dejstvo pa je, da se avtomobili po novem letu ne bodo podražili, pač pa pocenili, še posebej tisti, ki jih je doslej pestil t. i. davek na luksuz.

Prihaja novi zakon o davku na motorna vozila

Trajalo je dolgo in zdelo se je, da bo predolgo in celo prepozno. Zgodilo se je drugače in sedaj je na vladnih mizah predlog zakona o davku na motorna vozila (DMV). Ta hip še ni znano, ali bo doživel kakšno spremembo, a vse bolj postaja jasno, da bo šel v obravnavo v državni zbor po t. i. hitrem postopku. Sprejet mora biti v decembru, da bi lahko začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Kaj prinaša in zakaj ga je bilo treba na novo napisati?

S 1. januarjem prihodnjega leta se namreč tudi pri nas dokončno izteče obdobje, ko bo prenehal veljati dosedanji protokol NEDC, s katerim Evropska unija določa vrednosti izpusta CO2 in porabo goriva. Nadomešča ga sodobnejši in bolj realnim okoliščinam prilagojeni WLTP, o katerem smo tudi že precej pisali. To med drugim pomeni, da bodo vrednosti izpusta CO2 precej višje in ker je pri nas po sedanjem zakonu o DMV ta vezan prav na to določilo, bi se utegnilo zgoditi, da bi se avtomobili po novem letu podražili. Na vse to že precej časa opozarjajo zastopniki avtomobilskih tovarn pri nas, pri čemer je prav povedati, da je osnutek novega DMV napisala tudi prejšnja vlada, a dlje od tega ni prišlo. Na poslanskih mizah se bo torej kmalu znašel predlog novega zakona o DMV, ki ga sicer poznamo od leta 1999, pri čemer je doslej že štirikrat spremenjen. Tudi po novem bo DMV vezan na okoljske komponente, torej na izpust CO2, emisijski standard Euro in tudi na vrsto pogonskega goriva (bencin oziroma dizel). In kje ali v čem je razlika?

Predvsem ta, da je oziroma bo po novem DMV določen v evrskih zneskih v petih razredih, pri čemer prav tako loči med bencinskim in dizelskim pogonom oziroma gorivom, prej pa je so ga odmerjali v desetih razredih v odstotkih od prodajne vrednosti avtomobila. Emisijski standard Euro je določen v šestih razredih prav tako v evrskih zneskih, pri čemer so ti za dizelsko gnana vozila nekaj višji kot za bencinska. Seštevek vseh teh komponent predstavlja osnovo za določitev oziroma odmero DMV. Ta seštevek se nato prišteje osnovni/prodajni/tovarniški ceni vozila in nato odmeri 22-odstotni davek na dodano vrednost (DDV). Če bo zakon o DMV sprejet v takšni obliki, to pomeni, da se po 1. januarju avtomobili ne bodo podražili, pač pa celo pocenili. Ob tem je treba omeniti še dve pomembni novosti.

Čeprav bi pričakovali, da novi DMV ne bo veljal za električna baterijska vozila (EBV) kot v številnih evropskih državah, se to ni zgodilo. Drži pa, da uvaja oziroma prinaša obdavčitev glede na moč motorja v kW, in sicer v štirih razredih (od najmanj pet pa nad 100 kW), pri čemer je davek prav tako določen v evrskih zneskih (od najmanj 15 do največ 87,5 evra), vendar nekoliko oplemeniten s posebnim pribitkom za vsak kW. Druga pomembna novost pa je dokončna ukinitev dodatnega davka na motorna vozila, sicer znanega kot davek na luksuz. Ta je bil uveden leta 2012 in dodatno obdavčil motorna vozila ter motorna kolesa z gibno prostornino motorja nad 2.500 oziroma 1.000 kubičnih centimetrov. Pripomogel je predvsem k temu, da je bila prodaja takšnih vozil pri nas izjemno skromna, posledično pa je iz tega naslova bistveno manj dobil tudi državni proračun. Sicer ocenjujejo, da je lani tako DMV kot omenjen dodatni davek na luksuz državi prinesel skupaj 45,2 milijona evrov. Ker se je lahko zgodilo, da je prav ta dodatni davek skupaj z drugimi davki dosegel celo 50 odstotkov davčne osnove oziroma prodajne cene vozila, je seveda jasno, da so številni med tistimi, ki so si hoteli kupiti takšno vozilo, ubrali druge poti. To med drugim pomeni, da se bodo z novim zakonom o DMV najbolj pocenili prav ti avtomobili, čeprav je na dlani, da tovrstnih kupcev tudi odslej ne bo v zelo velikih količinah. In zgolj za orientacijo, kaj prinaša zakon o DMV za tiste, ki bi se odločili recimo kupiti avto s tovarniško ceno (kar je ali bo davčna osnova) 10.000 evrov. Po novem bo ali bi takšen avto stal nekako 10.400 evrov, prej pa malenkost čez 10.500 evrov.

***

Volkswagen bo razširil proizvodne zmogljivosti tovarne na Slovaškem, Turčija je zgodovina.

VW: Turčija je preteklost, Slovaška sedanjost

Za konec pa še o tistem, kar je bilo mogoče pričakovati. Že skoraj dve leti se vleče saga o tem, kje bo nemški Volkswagen (VW) gradil svojo novo in veliko tovarno. Sedaj ni več dvoma, da nikjer – ker bo razširil tovarno, ki jo ima na Slovaškem.

Ko je začel nemški koncern razmišljati o novi tovarni, je bilo v igri kar nekaj ‘igralcev’ oziroma držav. VW je ugotavljal – in to so bili precej drugačni časi kot so sedanji – da potrebuje nove proizvodne zmogljivosti, pri čemer naj bi v novi tovarni izdeloval vsaj VW Passat in Škodo Superb. Izkazalo se je, da imajo precej možnosti v Romuniji in Bolgariji, o tem so sanjali v Srbiji, celo Hrvatje so menili, da bi bilo prav, ko bi vendarle dobili svojo prvo pravo avtomobilsko tovarno. VW je odlašal in se nato odločil za Turčijo.

Odločitev se je zdela kar precej problematična, čeprav po svoje kar logična, saj je turški avtomobilski trg velik, omogoča pa tudi logistično in tržno širitev na regijo, kjer so potenciali kljub vsemu veliki. Nesporno pa je bilo, da je Turčija zaradi nepredvidljive politične situacije dokaj problematična in ko se je zapletlo s Sirijo in z vsem, kar se je dogajalo doma, se je VW začel obotavljati. Kmalu je postalo očitno, da je k temu pripomogla tudi napetost na relaciji Berlin-Ankara. In sedaj menda ni več dvoma – VW bo vložil milijardo evrov v razširitev tovarne na Slovaškem, kjer nastaja že cela vrsta koncernskih avtomobilov, pa novem pa tudi VW Passat in Škoda Superb. Vsi zadovoljni?

Janez Kovačič