Avtomobilski teden 45, 2020 Avtomobilski teden 45, 2020
Oktober znova v rdečem Morda je poletno obdobje brez resnih znakov še obstoječega koronavirusa pripomoglo k nekaj večjemu optimizmu tudi pri poslu z avtomobili.... Avtomobilski teden 45, 2020

Južnokorejska Kia še naprej izstopa na slovenskem avtomobilskem prostoru in to v dobrem.

Oktober znova v rdečem

Morda je poletno obdobje brez resnih znakov še obstoječega koronavirusa pripomoglo k nekaj večjemu optimizmu tudi pri poslu z avtomobili. Poznojesenski meseci so to iluzijo tako rekoč uničili in sesuli do te mere, da je že sedaj povsem jasno, da prodaja avtomobilov na slovenskem trgu do konca leta ne bo doživela pozitivnega predznaka. In seveda ostaja neodgovorjeno vprašanje – bo tako tudi v letu, ki prihaja?

Oktobra se je prodaja avtomobilov na slovenskem prostoru namreč zmanjšala za krepkih 23,9 odstotka. To med drugim pomeni, da ostaja julij ostaja edini mesec, ko je bila prodaja nekaj ugodnejša od lanske. Seveda je posledično ostal minus tudi na letni ravni, kjer je bila prodaja manjša za 24,6 odstotka. Slovenija tako sledi večini evropskih avtomobilskih prostorov, ki se leta 2020 seveda ne bodo spominjali s kakšno posebno nostalgijo.

Oktobra je bilo tako pri nas prodanih 4.549 osebnih avtomobilov – to je statistika, ki jo posreduje Sekcija uvoznikov avtomobilov pri Trgovinski zbornici Slovenijo, zanjo pa jo pripravlja analitična družba Ardi – pri čemer so v desetem letošnjem mesecu bolje kot lanskega oktobra poslovale le tri avtomobilske znamke: romunska Dacia (plus 60 odstotkov!), japonski Nissan (4,3 odstotka bolje) in, to je vsaj malo presenetljivo, nemški Audi, ki je v tem mesecu pri nas našel 13,8 odstotka več kupcev kot lani. Dokaj podobna je slika na letni ravni, kjer pa je seznam tistih, ki so letos delali bolje, še malenkost skromnejši.

Skupina Hyundai, ki jo sestavljata matični Hyundai in Kia, si lahko rečeta, da zanju koronavirusno leto 2020 vendarle ni zgolj apokaliptično. Prvi je namreč doslej na slovenskem prostoru svojo prodajo v primerjavi z lansko povečal za 3,3, drugi za v teh okoliščinah kar neverjetnih 20,2 odstotka. Ali je to mogoče pripisati zgolj zelo agresivni in medijsko izpostavljeni kampanji, ki sloni na velikih popustih, kar velja predvsem za Kio, je ta hip težko trditi (in tudi verjeti), a dejstva, ki jih prinaša omenjena statistika, so pač takšna, kot so. Če sta torej na eni strani južnokorejski avtomobilski hiši – ne da bi podrobneje razčlenjevali razloge njunega posla –, so na drugi strani tisti, ki letos beležijo še posebej in toliko bolj izstopajoče minuse. Že vse leto (ali pretežni del) so v tem pogledu v ospredju Opel (doslej kar 66-odstotni padec prodaje), pa Mazda (minus 46 odstotkov), Fiat (padec za dobrih 39 odstotkov) ipd. In še nekaj je precej očitno: nekatera avtomobilska imena so s slovenskega trga letos tako rekoč izginila in jih omenjena statistika uvršča v amorfno skupino ‘drugi’. Ta je letos skupaj prodala vsega 1.663 avtomobilov (23,8 odstotka manj). In drži, da sta med njima tudi Alfa Romeo in Lancia, ki pa jima gre enako (ali še bolj) slabo tudi na drugih evropskih trgih. Presunljivo.

***

Dr. Martina Winterkorna še vedno bremeni vrsta obtožnic, povezanih z afero Diesel-Gate.

Winterkorn: ni kriv tržne manipulacije

Pred nedavnim je precej odjeknila novica, ki seveda ni več nova, je pa pomembna: preiskovalci v nemškem Stuttgartu so namreč zavrgli oziroma končali preiskavo proti Martinu Winterkornu, nekdanjemu prvemu človeku koncerna Volkswagen. V tej preiskavi naj bi poskušali ugotoviti, ali je kriv tržne manipulacije, povezane z znanim škandalom Diesel-Gate. Ampak to še ne pomeni, da je svoboden kot ptič.

Winterkorn je odstopil dober mesec ali še nekaj manj po tistem, ko so v ZDA razkrili, da je korporacija v avtomobile z dizelskimi motorji vgrajevala programsko opremo, ki je zavajala s podatki o vrednostih izpušnih plinov. V obsežni preiskavi, ki je pokazala na načrtovano ali vsaj zavestno goljufijo, je bilo doslej tako v ZDA kot v Nemčiji na zaporne kazni obsojenih nekaj ljudi, ki pa niso bili v vrhu korporacije. Vsemu temu se je vse do letos izogibal tudi dr. Martin Winterkorn. Proti njemu so letos poleti v Nemčiji vendarle vložili vrsto obtožnic in kot kaže sedaj, se bo sojenje začelo v sredini prihodnjega leta. Odločitev stuttgartskih kriminalistov so pojasnili tudi s tem, da obtožnica še za omenjeno kaznivo dejanje (tržna manipulacija) ne bi bistveno vplivala na vse tisto, kar Winterkorna že sedaj obtožujejo. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da bo leto 2021 v tem pogledu zanimivo, kajti začelo se je tudi sojenje Rupertu Stadlerju, nekdanjemu vodilnemu nemškega Audija. Tudi njega obtožujejo vrste nepravilnosti, povezanih s škandalom Diesel-Gate. Ta se je pred časom, ko je prvič prišel na sodišče, tja pripeljal z Mercedesom …

***

Carlos Ghosn ne miruje, luč dneva je ugledala tudi njegova knjiga.

Carlos Ghosn in »Čas resnice«

Pa se je zgodilo – Carlos Ghosn, nekdanji nesporni vodja zveze Renault-Nissan-Mistubishi, ki je že vse od zadnjega dne lanskega decembra v rodnem Libanonu oziroma Bejrutu, je ob pomoči novinarja Philippa Riesa izdal knjigo s pomenljivim naslovom »Čas resnice«. In kot poročajo, je obljubljal veliko, toda v knjigi je menda presenetljivo malo novega ali onega, kar bi ga morda opralo vsega tistega, kar ga bremenijo japonski pravosodni organi.

Carlos Ghosn na 473 straneh predvsem obračunava z vsemi tistimi, ki naj bi pripomogli k njegovi aretaciji in potemtakem strmoglavljenju s prestola, ki ga je zasedal dolga leta. Nima, pravijo, prijazne besede za Nissan in tiste vodilne, ki so bistveno pripomogli k njegovi aretaciji, hkrati pa trdi, da gre v tem primeru za nekakšno zaroto japonskih oblasti, ki so si menda želele večje neodvisnosti Nissana od Renaulta oziroma francoskega vpliva v njem. Ob tem nič prijazno ne piše o sedanjem predsedniku Renaulta Jeanu Dominiqueu Senardu, prav tako nima prijazne besede za tiste novinarje, zlasti japonske, ki so spremljali dogajanje. In za povrh je prepričan, da se v njegov bran ni dovolj zavzeto postavila zlasti francoska politično-gospodarska elita. Zdi se torej, da bo treba na bolj pikanten ‘material’ za kakšen holivudski film vendarle še počakati.

Janez Kovačič