Avtomobilski teden 43, 2019 Avtomobilski teden 43, 2019
Emil Frey dobil soglasje za nakup slovenskih družb Neuradno: evropska komisija, ki se poslavlja, naj bi odobrila prodajo treh slovenskih družb – Autocommerca, Avta... Avtomobilski teden 43, 2019

Autocommerce in še dve družbi gresta v tuje roke.

Emil Frey dobil soglasje za nakup slovenskih družb

Neuradno: evropska komisija, ki se poslavlja, naj bi odobrila prodajo treh slovenskih družb – Autocommerca, Avta Triglav in AC Mobila – največjemu evropskemu avtomobilskemu trgovcu Emilu Freyju. Pravzaprav bi bilo treba reči, da to ni kakšno veliko presenečenje, saj bi bilo težko pričakovati, da se bo Bruselj ‘uprl’ temu poslu, ko pa ima omenjeni trgovec švicarskega porekla v svojih rokah tako rekoč pol evropskih trgovcev z avtomobilsko pločevino.

Omenjene družbe so sestavni del podjetja ACH 2. Po tistem, ko je že spomladi postalo jasno, da je naprodaj Autocommerce, sicer zastopnik Dimlerja AG, sta se mu pridružila še Avto Triglav in AC Mobil (prvi je predstavnik skupine FCA oziroma Fiat Chrysler Automobiles, drugi pa Honde in Mitsubishija). Gre za družbe, ki imajo na slovenskem trgu dolgo tradicijo in so bile (ali ta hip še so) med zadnjimi v slovenski lasti. Kaj to pomeni za prodajo oziroma posel z avtomobili omenjenih avtomobilskih hiš, ta hip seveda še ni jasno. Toda težko je verjeti, da zamenjava lastništva bistveno spremenila slovensko avtomobilsko krajino. Emil Frey na slovenskem trgu ni neznano ime oziroma podjetje, saj skrbi za prodajo Citroënov in Peugeotov. Omenjene družbe so lani ustvarile okoli 340 milijonov evrov prometa in imele tudi nekaj dobička. In vprašanje: bi lahko evropska komisija ocenila, da ima Emil Frey v svojih rokah preveč trgovine z avtomobili? Morda, a ne zaradi nakupa slovenskih podjetij.

***

Demonstracije v Barceloni so začasno ustavile proizvodnjo v Seatu.

Seat: demonstracije začasno ustavile proizvodnjo

Ker je, to vemo že dolgo, kapital zelo plaha ptica, ni nenavadno, da so v Barceloni, kjer je doma Seat, sicer sestavni del koncerna Volkswagen, zaradi demonstracij ob izreku visokih zapornih kazni nekaterim katalonskim voditeljem začasno ustavili proizvodnjo. A premor je trajal le nekaj dni. Sedaj je (menda) že vse po starem.

Seat pretežno domuje v obbarcelonskem Martorellu. Tam so za dva dni ustavili proizvodnjo. Kot pravijo, so zaradi tega naredili okoli 3.500 vozil manj, kar sicer ni veliko in naj bi vse skupaj kmalu nadomestili. Zanimivo je, da ima v Barceloni svojo tovarno tudi japonski Nissan, vendar se niso odločili za prekinitev proizvodnje. Vprašanje seveda je, kaj se bo ali bi se zgodilo, če bi se nasilni protesti nadaljevali, saj je težko verjeti, da je mogoče v takšnih okoliščinah obdržati proizvodnjo v običajnem obsegu.

In vprašanje, ki ni avtomobilsko, je pa zagotovo vsaj zanimivo, če že ne kaj drugega: če bi se Katalonija odcepila od Španije in postala samostojna, kje bi potem igrala Barcelona? Nepomembno? Morda, a prav je vedeti, da nogomet že dolgo ni več druga najpomembnejša stranska stvar na obli, in tudi to, da ima Uefa, evropska nogometna organizacija, več denarja kot Slovenija – karkoli že to pomeni …

***

Volkswagen: ne iščemo nove lokacije za tovarno.

Hrvaška bi (tudi) imela Volkswagnovo tovarno

Hrvaški časopisi oziroma njihov Jutarnji list se je obsežno razpisal o tem, da naj bi bila tudi Hrvaška v igri za novo Volkswagnovo tovarno. Da ne bo komunikacijskega šuma: VW se je že pred časom odločil, da bo veliko tovarno gradil v Turčiji. Pred nedavnim je odločitev zamrznil, na kar je vplival predvsem vdor turške vojske v Sirijo in boj proti Kurdom. Ob tem so v Wolfsburgu dodali, da gre za začasno odločitev in da ne iščejo nove lokacije oziroma države. In so kljub vsemu zasejali seme dvoma.

Ko je v začetku letošnjega leta VW sporočil, da išče novo lokacijo (državo) za gradnjo tovarne, ki naj bi začela obratovati 2022, v njej naj bi nastajali različni avtomobili korporacije (Škode, Volkswagni, Seati ipd.), delo pa bi dobilo vsaj 3.000 ljudi, se je začelo govoriti tudi o možnih kandidatih oziroma država. Najpogosteje so omenjali Turčijo, pa tudi Bolgarijo in Romunijo, nekako je zraven prišla še Srbijo. V začetku meseca je VW razblinil vse dvome – gradili bomo v Turčiji, in sicer v bližini Izmirja, investicija je vredna vsaj 1,3 milijarde evrov. Razočaranje pri neizbranih je bilo precejšnje, a je upanje ponovno vzklilo po tistem, ko je VW dokončno odločitev zamrznil. Oglasili so se predvsem Bolgari, ki so sporočili, da so pripravljeni graditev nove VW tovarne podpreti z obilno finančno injekcijo (govori se o skoraj 300 milijonih evrov!).

In od kje sedaj Hrvaška? Težko reči, ampak znano je, da naši južni sosedi nikakor ne gre v račun, ker je ena izmed redkih vzhodnoevropskih držav, ki nima ‘svoje’ avtomobilske tovarne. Ampak vse kaže, da je odločitev VW res začasna in da čakajo zgolj na to, da se razmere v Turčiji oziroma Siriji nekoliko umirijo. In vendar vprašanje ostaja – zakaj ravno naslednica Otomanskega imperija, ki se v zadnjem času res vse bolj spreminja v zasebni sultanat?!

Janez Kovačič