Avtomobilski teden 43, 2018 Avtomobilski teden 43, 2018
Presenečenje ni bilo tako majhno – dizelsko gorivo dražje od bencina. Razlage so različne, a v ozadju je nekaj tistega, čemur se lahko reklo... Avtomobilski teden 43, 2018

Nafta je za Savdsko Arabijo izjemnega pomena, pa ne le zanjo.

Presenečenje ni bilo tako majhno – dizelsko gorivo dražje od bencina. Razlage so različne, a v ozadju je nekaj tistega, čemur se lahko reklo naftna kriza. Pozabljena ali pa zgolj v spominu tistih, ki jim seže daleč nazaj, recimo do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Ironija niti ni tako majhna, vsaj skozi očala avtomobilske industrije. Ta se zadnja leta zvečine ukvarja predvsem s krizo dizelskega pogona oziroma – in to velja predvsem za Evropo –, z vsemi posledicami upadajočega zanimanja za to vrste avtomobilov. Posledice so dovolj znane, nima jih smisla ponavljati. Po drugi strani na velika vrata prihaja elektrika oziroma električni avtomobili in raznovrstni hibridi. In v teh okoliščinah se nenadoma pojavi možnost nove naftne krize.

Vse skupaj je – logično in znano – povezano s Savdsko Arabijo. Država oziroma nomadska kraljevina je eden treh največjih izvoznikov nafte, saj pokriva približno desetino svetovnih dnevnih potreb po črnem zlatu. Že nekaj tednov pa je soočena s hudim pritiskom svetovne javnosti, ki ji nikakor ne gre v račun, da iz Riada prihajajo zelo nasprotujoča si ‘pojasnila’, kaj se je zgodilo z novinarjem Džamalom Hašodžijem, sicer ostrim kritikom saudskega režima. Oznaka (režim) je čisto prava, v tem ni nobenega pretiravanja, kajti vahabitska kraljevina je ortodoksna država, varuh prav takšnega razumevanja islama in vsega tistega, kar je povezano z njim. V zadnjem času se je zdelo, da se nekoliko spreminja in pol sveta je bilo navdušenega nad tem, da so pred meseci le dovolili ženskam sesti za volan. Za Saudijce in predvsem Saudijke nedvomno velika sprememba, a je povsem očitno, da s tem zgolj zakrivajo stanje oziroma okoliščine, v katerih so recimo človekove pravice zgolj moteča in povsem obstranska malenkost. Ampak za morebitno novo naftno krizo je pomembno vse kaj drugega.

Trenutna dnevna poraba nafte je skoraj 99 milijonov sodov, ponudba pa jo presega vsaj za 500 tisoč sodov. Temu primerno nizka je ali je vsaj bila tudi cena nafte – prav je vedeti, da obstajajo zelo različne vrste nafte in s tem tudi precej različne cene –, kar bistveno vpliva na gospodarsko rast. Če bi se zaradi neprijetne ‘zgodbe’ s tragičnim savdskim novinarjem zgodilo, da bi sicer precej muhasta Savdska Arabija, ki ima pomemben vpliv tudi v združenju proizvajalcev nafte Opec, odločila nekoliko zmanjšati ponudbo, bi to resno zamajalo naftni trg in do nove naftne krize bi bil zgolj korak. Drugi veliki ponudniki nafte, Rusija in ZDA, ne bi zmogli hitro nadomestiti primanjkljaja, pri čemer se zavoljo pritiska Američanov zmanjšuje tudi dotok iranske nafte. Scenarij se ta hip zdi nekoliko neverjeten, kajti Savdska Arabija je po drugi strani zelo odvisna prav od posla z nafto, saj ta predstavlja kar okoli 80 odstotkov njenega izvoza. Toda možnost obstaja, pri čemer je menda jasno, da zaradi tega ne bo trpela kraljeva družina in vsa njena kamarila, pač drugi. Vsaj z avtomobilskega zornega kota pa se zdi, da bi naftna kriza ustvarila okoliščine, ki jih nis(m)o vajeni ali pa smo jih že zdavnaj pozabili.

***

Elon Musk: najprej Tesla 3, po novem tudi njegova tekila.

In še nekaj malega o nam ljubem Elonu Musku. Pred nedavnim je vizionar, ki se je medtem znašel tudi pod povečevalnim steklom ameriškega regulatorja varnostnih papirjev zaradi razvpitega twita o morebitni prodaji tovarne Tesla, odločil, da bo trgu ponudil tudi tekilo pod svojo blagovno znamko. Verjetno se bo ‘prijela’, toda če jo bo trgu dobavljal tako, kot Teslo 3, potem pravega posla ne bo. Ali pač.

Sedaj je Musk tudi sporočil, da naj bi bila Tesla 3 evropskim kupcem končno na voljo v začetku ali vsaj do spomladi prihodnjega leta. Kot pravi, naj bi s tem avtom napadel predvsem dva uspešna evropska avtomobila, in sicer BMW serije 3 in VW Golf. Računa tudi, da naj bi v polnem letu prodal od pol pa do milijon Tesel 3, kar je seveda zelo optimistično, a kaj drugega pri njem tudi ni pričakovati. Kot tudi ni pričakovati, da bi se kupci, ki v dolgi vrsti še vedno čakajo na ta avtomobil, menda premislili. Tovarna ima namreč na svojem računu za 900 milijonov dolarjev depozitov – to so avansi prej omenjenih kupcev. In ker je tako, se niti (in znova) ne moreš čuditi, da za svoj denar ne zahtevajo obresti – kljub temu, da je v letošnjem tretjem trimesečju Tesli le ostalo nekaj malega denarja oziroma dobička …

Janez Kovačič