Avtomobilski teden 41, 2018 Avtomobilski teden 41, 2018
Verjetno je precej resnice v misli, da so dušikovi oksidi (NOX) povzročili sloviti Diesel-Gate, medtem ko utegne ogljikov dioksid (CO2) še bolj razdeliti Evropsko... Avtomobilski teden 41, 2018

Evropa je precej razklana pri okoljskih ciljih, tudi pri izpustih CO2. Nič posebej novega.

Verjetno je precej resnice v misli, da so dušikovi oksidi (NOX) povzročili sloviti Diesel-Gate, medtem ko utegne ogljikov dioksid (CO2) še bolj razdeliti Evropsko unijo ali vso Evropo. Boj za čisto okolje še nikoli ni bil povsem enoznačen.

Po maratonski seji so okoljski ministru EU sprejeli kompromisni oziroma avstrijski predlog – naša severna soseda je trenutno predsedujoča EU – o 35-odstotnem zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2030. Na mizi je bil precej radikalnejši predlog, in sicer o kar 40 odstotnem zmanjšanju, a so se ministri odločili za kompromis, torej sredino. Kje je bila Slovenija? Povsem sveži slovenski okoljski minister Jure Leben je zagovarjal ostrejšo varianto, medtem ko so bili na drugi strani predvsem Nemčija in še nekatere vzhodno oziroma srednjeevropske države. Delitev je bila razumljiva in tudi pričakovana: Nemčija je svetovna in seveda evropska avtomobilska velesila in prav promet oziroma avtomobili veliko pripomorejo o vse bolj onesnaženemu okolju, toda nemška avtomobilska industrija je pomemben poganjalec nemške gospodarske rasti in še marsičesa drugega. Tudi na Slovaškem, Češkem, na Madžarskem je avtomobilska industrija dejavnik in igralec, ki ga ni mogoče prezreti. Sedaj sprejeti cilji, ki jih mora potrditi še evropski parlament, kjer se bo gotovo zelo iskrilo, bodo zahtevali od avtomobilske industrije izjemne napore in seveda veliko denarja. Nekoč je sedaj že ‘zavrženi’ šef koncerna Volkswagen, sicer pa tudi pomemben človek v dizelskem škandalu, dr. Martin Winterkorn, dejal, da zmanjšanje izpusta CO2 za gram zahteva investicijo nič manj kot 100 milijonov evrov. Povsem verjetno je bila številka nekoliko napihnjena, toda povsem nesporno je, da bo morala evropska avtomobilska industrija močno zavihati rokave, če bo hotela ugoditi sprejetim zahtevam. Že sedanja zaveza, po kateri naj bi se povprečni izpust pri avtomobilih do leta 2021 zmanjšal na 95 g/km, bo trd oreh za številne avtomobilske hiše, še posebej za tiste, ki imajo v svojem programu oziroma ponudbi mogočne šestvaljnike in podobne stroje. Kaj pa Slovenija?

Slovenska avtomobilska industrija je prav tako pomemben generator gospodarske rasti. Res je, da imamo v Novem mestu edino avtomobilsko tovarno, toda znano je, da imamo številna podjetja, ki so kot dobavitelji pomemben člen avtomobilske industrijske mreže. Torej lovimo ravnotežje med željo oziroma absolutno nujo po čistejšem okolju in s tem kvalitetnejšem življenju na eni in gospodarsko realnostjo na drugi strani. Je to mogoče uskladiti? Je,pravijo. Naj imajo prav.

***

Adam ne bo dobil naslednika.

Odkar je nemški Opel v rokah francoske grupacije PSA (Peugeot, Citroën), mu gre precej bolje. Lansko poslovno leto je končal veliko ugodneje kot prej oziroma v časih, ko je bil v rokah ameriškega General Motorsa. Po drugi strani pa iz Rüsselsheima, kjer je Opel doma, prihajajo novice, ki niso ugodne, čeprav se zdi, da so poteze po svoje logične.

Po sedanjih napovedih Opel ne bo nadomestil vsaj treh avtomobilov, in sicer malčkov Karla in Adama ter kabrioletske Cascade. Karla na slovenskem ceniku ta hip ni, Cascada je na naših (in tudi drugih) cestah precej redek avtomobil. Odločitev ne preseneča izjemno, kajti očitno Carlosa Tavares, prvi mož PSA in tudi vrhovni Oplov šef, pospravlja vse tisto, kar ne gre v promet in posledično ne prinaša denarja. Upokojitev teh avtomobilov naj bi se zgodila že prihodnje leto. Karl še vedno nastaja v General Motorsovi tovarni v Južni Koreji, Adama izdelujejo v nemškem Eisenachu, Cascado pa na Poljskem.

Po drugi strani pa je očitno, da z odhodom treh avtomobilov ne bo nastala zevajoča praznina, pač pa bo Opel do leta 2020 predstavil novo Corso, nato naslednika športnega terenca Mokka in novi kombi Vivaro. Corsa bo nekaj kasneje na voljo tudi v električni izvedbi, zanimivo pa je, da bo nova Mokka še naprej nastajala na General Motorsovi osnovi. Sicer pa letošnje številke o prodaji treh omenjenih vozil dokazujejo, da kakšnega posebnega uspeha ne žanjejo: Karl je v letošnjih osmih mesecih navdušil dobrih 32 tisoč, Adam nekako 25 tisoč in Cascada le slabih 1.600 kupcev.

Nenavadno, tragično? Daleč od tega. Če bo šlo Oplu v prihodnje še nekaj bolje, bo odhod teh treh avtomobilov obžaloval le malokdo.

Janez Kovačič