Avtomobilski teden 39, 2020 Avtomobilski teden 39, 2020
Bugatti v hrvaške roke? Naši južni sosedje so se zadnje dni precej razpisali o imenu oziroma podjetju, ki ga avtomobilski svet že dobro pozna... Avtomobilski teden 39, 2020

Rimac C_2 je električni super športnik, ki nastaja v bližini Zagreba.

Bugatti v hrvaške roke?

Naši južni sosedje so se zadnje dni precej razpisali o imenu oziroma podjetju, ki ga avtomobilski svet že dobro pozna – Rimac Automobili. Hrvaško zagonsko podjetje, znano in uspešno pri izdelavi super hitrih električnih avtomobilov, naj bi kupilo sloviti Bugatti. Ta je za sedaj v lasti koncerna Volkswagen. Vprašanje se zdi enostavno – zakaj prodaja in zakaj nakup, če se bo Mate Rimac, ustanovitelj in lastnik hrvaškega podjetja, za to odločil in če se bodo tako odločili pri Volkswagnu?

Rimac Automobili se je v zadnjem letu pogosto pojavljal v javnosti tudi (ali predvsem) zaradi tega, ker se je zanj začelo zanimati nekaj zelo znanih in tudi dovolj uglednih avtomobilskih hiš. Pred nedavnim je sloviti Porsche, ki je v Volkswagnovi lasti (kar v tem primeru ni nepomembno), povečal svoj lastniški delež v hrvaškem zagonskem podjetju na visokih 15,5 odstotka. Denar so vložili tudi Kia in z njim Hyundai, videti je, da Rimac Automobili zanima še marsikoga. Nedvomno drži, da je hrvaško zagonsko podjetje že postalo dovolj pomembno ime v svetu avtomobilizma in to še posebej na področju izdelave posameznih pogonskih (električnih) komponent. Bugatti pa je seveda že znano in uveljavljeno ime, znano po prav tako super hitrih avtomobilih, ki pa jih, v nasprotju s tistim, kar nastaja v bližini Zagreba, poganjajo klasični motorji.

Že dolgo je znano, da je Bugatti pri Volkswagnu ‘pristal’ predvsem zaradi tega, ker si je to želel in uresničil sedaj že pokojni dr. Ferdinand Piëch, nekoč nesporni gospodar Volkswagna. To je bila – če uporabimo pogosto zapisano oznako oziroma primerjavo – njegova igračka. Toda ta igračka ni prinašala denarja, kvečjemu ga je odnašala in to v kar velikih zneskih. Volkswagen ima v svojem naročju še nekaj takšnih zvenečih imen (Ducati, Lamborghini, Ital Design), ki pa se jih sedaj želi znebiti, saj so se časi zelo spremenili. Transakcija na relaciji Bugatti-Rimac Automobili bi se utegnila zgoditi predvsem zaradi tega, ker bi hrvaško podjetje po tej strani verjetno dobilo dostop do nekaterih tehnologij, ki jih mora sedaj drago plačevati (recimo atest za varnostne blazine), Volkswagen pa bi morda tako prišel do znanja (in tehnologije), ki ga Rimac že ima. Ostaja seveda vprašanje, kaj bi se zgodilo z Bugattijem? Pravega odgovora še ni, kot ni komentarjev niti iz Zagreba niti iz Wolfsburga. Počakajmo.

***

Negotova usoda ženevskega avtomobilskega salona.

Ženeva: morda prihodnje leto, verjetno šele 2022

Usoda avtomobilskih salonov, tistih največjih in tudi onih nekaj manjših, je precej negotova. Letos jih praktično ni bilo. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo prihodnje leto. In to velja tudi za ženevski avtomobilski salon, prav tisti, ki je bil vse doslej na sporedu vsako leto in je bil zanimiv za večino avtomobilskih tovarn. Letos so ga odpovedali tik pred zdajci, sedaj (še) ni povsem jasno, ali bo prihodnje leto ali pa šele 2022.

Organizatorji salona na ženevskem razstavišču Palexpo so že pred časom sporočili, da prireditve v naslednjem letu verjetno ne bo. Sedaj se pojavljajo nekoliko bolj optimistične napovedi, pri čemer je bolj ali manj jasno, da bo marsikaj odvisno od avtomobilskih tovarn. Če bodo te v salonih, pripravljenih na način, kot smo ga poznali doslej, videli smisel, potem verjetno bodo, sicer bodo neizogibna preteklost. Vsaj glede salona v Ženevi, ki je tako za mesto kot za kanton izjemnega pomena, se zdi, da ga poskušajo na vsak način obdržati pri življenju. Organizatorji so pred časom napovedali celo prodajo pravic lastniku razstavišča (Palexpo), kar naj bi pripomoglo k temu, da prireditev vendarle bo. Za sedaj še ni jasnega odgovora. Toda nekaj se zdi nesporno: tako kot se spreminja avtomobilska industrija, tako se bodo morali po vsej verjetnosti spremeniti tudi avtomobilski saloni.

***

Rupert Stadler, nekdanji šef Audija, bo zelo kmalu stopil pred sodnike.

Četica na nemškem sodišču

Nobene jasnovidnosti ni bilo v prejšnji teden objavljeni domnevi, da je aferi Diesel-Gate namenjen dolgotrajen obstoj. O Martinu Winterkornu, nekdanjemu šefu koncerna Volkswagen, ki bo (končno) moral pred sodišče, je bilo v tem pogledu napisanega že marsikaj. Sedaj pa kaže, da bo moralo pred sodnike še enajst zaposlenih v tej avtomobilski korporaciji, pri čemer je razlog seveda znan – ugotavljanje morebitne krivde za povzročitev največjega škandala v sodobni in siceršnji zgodovini avtomobilizma.

Ta enajsterica naj bi bila osumljena prevare, ponarejanja in tudi nespoštovanja zakonov o konkurenci, vse pa kaže, da bodo na njihov konto vpisali še marsikaj drugega. Kot trdijo preiskovalci, naj bi bila enajsterica vmešana v »manipulacije z dizelskimi motorji koncerna v času od leta 2006 do septembra 2015«. Če k tej skupini dodamo še omenjenega Winterkorna, največjo ‘ribo’ v tem dogajanju, ter četverico, ki naj bi skupaj z njim stopila pred sodnike (o čemer smo pisali prejšnji teden), potem bo tam prava mala četica. Sicer pa se bo novo poglavje v tej sagi začelo prihodnji teden, ko naj bi se začelo sojenje Rupertu Stadlerju, nekdanjemu izvršnemu direktorju Audija.

Janez Kovačič