Avtomobilski teden 39, 2019 Avtomobilski teden 39, 2019
Avgust 2019: kar visoki minusi To, da je prodaja novih avtomobilov v osmem letošnjem mesecu v EU padla za skoraj devet odstotkov (točno 8,6... Avtomobilski teden 39, 2019

Prodaja novih avtomobilov je bila avgusta v EU bistveno skromnejša, dobro pa je šlo Mercedes-Benzu.

Avgust 2019: kar visoki minusi

To, da je prodaja novih avtomobilov v osmem letošnjem mesecu v EU padla za skoraj devet odstotkov (točno 8,6 odstotka) v primerjavi z lanskim avgustom, bi ne smelo biti vesoljno presenečenje. Lanski avgust je bil izjemen predvsem zaradi napovedi novih okoljskih zahtev, ki jih je s 1. septembrom prinesel novi protokol WLTP. Kupci so avgusta pohiteli v trgovine in zato je bil lanski september bistveno skromnejši od predlanskega. Pomeni, da bo šele letošnji september prinesel bolj jasno sliko.

Tako ali drugače, na skoraj vseh najpomembnejših evropskih trgih je bilo avgusta kupcev precej manj kot v enakem lanskem mesecu. Najbolj se je navzdol krivulja upognila v Španiji (minus 31 odstotkov), v Franciji je bilo kupcev za krepkih 14 odstotkov manj, v Italiji se je posel skrčil za 3,1 odstotka, v Nemčiji za odstotek in v Veliki Britaniji za 1,6 odstotka. Na letni ravni je prodaja v EU manjša za 3,2 odstotka, kar pa je glede na okoliščine in napovedi bolj ali manj pričakovano. Kako je šlo posameznim tovarnam?

Japonski Nissan zadnje mesece ni v središču pozornosti le zaradi vseh zadreg s Carlosom Ghosnom, ki na Japonskem čaka na začetek sojenja, in zaradi nedavnega odstopa prvega moža Hirota Saikawe, pač pa zaradi vse globljih tržnih oziroma prodajnih minusov. Težko je reči, kje tiči najpomembnejši razlog za te padce, vendar je bolj ali manj jasno, da kriza vodenja ne vpliva dobro na trg in kupce. Nissanova evropska prodaja je avgusta padla za nič manj kot 48 odstotkov, kar je gotovo skrb zbujajoče. Tudi Renault, sestavni del zveze, je avgusta ni odnesel najbolje, saj je bilo kupcev za 38 odstotkov manj, Fiat je prav tako zabeležil globok padec (26 odstotkov manj), koncern Volkswagen pa gotovo analizira 14 odstotni upad posla. Je pa zanimivo in omembe vredno dogajanje med nemškimi premijskimi hišami oziroma trojčkom. Mercedes-Benz je kljub vsemu avgusta prodajo povečal za 13 odstotkov, medtem ko sta bila Audi in BMW skromnejša za 9,1 oziroma 8,4 odstotka. Porsche je bil avgusta skromnejši za kar velikih 18 odstotkov.

Azijske avtomobilske hiše se lahko ob tem tolažijo, da so jo še dobro odnesle. Toyotina prodaja je padla za pičel odstotek, Hyundai je imel za dobra dva in Kia za 3,2 odstotka manj kupcev kot avgusta lani. Francoske tovarne nimajo posebnega razloga za zadovoljstvo, saj se je prodaja Citroënov zmanjšala za 8,1 odstotka, Peugeot je bil skromnejši za 3,4 in Opel, ki je v lasti PSA, za 6,9 odstotka. Torej počakajmo na septembrske podatke.

***

Bo JLR kmalu pod okriljem nemškega BMW? Tako bi bil BMW že drugič lastnik Land Roverja.

BMW se menda zanima za nakup JLR

Špekulacija ali resna namera, to je vprašanje. Nemški BMW naj bi se zanimal za nakup skupine Jaguar Land Rover (JLR). Znana, vsaj približno, naj bi bila tudi cena tega posla – okoli deset milijard evrov.

Spomnimo: leta 2008 je indijska Tata Motors, prav tista, ki je nekaj mesecev prej na ženevskem avtomobilskem salonu povzročila pravo revolucijo s Tato Nano, tedaj najcenejšim avtomobilom na obli, kupila skupino Jaguar Land Rover za 2,3 milijarde dolarjev. Lastnik, ameriški Ford, je po splošnem mnenju tedaj naredil dober posel. In čeprav se je zdela prihodnost JLR v indijskih rokah precej problematična, je kljub vsemu šlo. Toda zadnja leta se Tata Motors srečuje z velikimi poslovni-finančnimi zadregami, kar seveda vpliva tudi na JLR. BMW na drugi strani tudi ni imun na vse vrste težav, vendar je dejstvo, da ima dovolj denarja za morebitni nakup. S tem bi tudi precej povečal obseg svoje skupne proizvodnje in morda nekoliko nevtraliziral morebitne posledice dejstva, da tako Rolls Royce kot Mini, ki sta v njegovi lasti, izdelujeta avtomobile na Otoku, ta pa tone v nepredvidljive težave zaradi Brexita. JLR bi lahko pod okriljem novega in bolj prilagodljivega oziroma manj konservativnega lastnika, kot je Tata Motors, povečal obseg prodaje in tudi svoj finančni izplen. In kot je v navadi pri takšnih rečeh – v Münchnu so tiho, v Mumbaiju, kjer domuje Tata Motors, prav tako.

***

Koncern VW kljub vsemu se še ni dokončno odločil, ali bo novo tovarno gradil v Turčiji.

VW: odločitev o novi tovarni prihodnji mesec

Čeprav naj bi bilo že dokončno odločeno, kje bo koncern Volkswagen gradil svojo novo tovarno – vse je kazalo, da so si izbrali Turčijo – sedaj postaja jasno, da odločitev še ni dobila pike na i. Iz VW sporočajo, da bo to znano konec prihodnjega meseca.

To je precejšnje presenečenje, saj se je že od začetka leta ugibalo, kjer bo stala nova tovarna. Najpogosteje so omenjali Turčijo in Bolgarijo, kasneje pa tudi Srbijo. Toda kmalu je postalo jasno, da Srbija nima resnih možnosti, pa čeprav so tamkajšnji mediji na široko pisali o tem, kako primerno je srbsko poslovno-industrijsko okolje za novo veliko investicijo VW. Nato je odpadla tudi Bolgarija in očitno je bilo, da je Turčija prva v vrsti. Precej se je pisalo tudi o tem, da naj bi v novi tovarni izdelovali Škodo Karoq in Seata Ateco, letna zmogljivost naj bi bila okoli 350 tisoč vozil letno, proizvodnja pa naj bi stekla leta 2023. Očitno se je zapletlo, pri čemer VW skrbi – tako poročajo – turška zakonodaja, ki pozna precej visoke obdavčitve velikih avtomobilov. Po zatrjevanju turških oblasti sedaj iščejo rešitev, ki ne bi favorizirala VW v primerjavi z drugimi tovarnami, ki prav tako izdelujejo avtomobile v tej državi (Renault, Fiat ipd.).

Je nujen in smiseln komentar? Verjetno je, saj vse skupaj dokazuje moč neke avtomobilske korporacije, ko ima v roke škarje in platno. Sicer pa nekaj malega o tem vemo tudi pri nas ali povedano bolj naravnost: če slovenska država ne ni finančno podprla Revoza, bi Renaulti verjetno nastajali kje drugje.

Janez Kovačič