Avtomobilski teden 39, 2018 Avtomobilski teden 39, 2018
Novica ni zelo presenetljiva – prihodnje leto se bo Dieter Zetsche, prvi mož koncerna Daimler AG in seveda Mercedes-Benza, upokojil. To je bilo znano... Avtomobilski teden 39, 2018

Dieter Zetsche, brkati prvi mož Daimlerja AG, odhaja, a bo menda ostal kot predsednik nadzornega sveta.

Novica ni zelo presenetljiva – prihodnje leto se bo Dieter Zetsche, prvi mož koncerna Daimler AG in seveda Mercedes-Benza, upokojil. To je bilo znano že nekaj časa. Vsaj manjše presenečenje je imenovanje njegovega naslednika – Šved Ola Kallenius bo prvi ne-Nemec na krmilu te kar znamenite avtomobilske institucije.

Dieter Zetsche je ta hip nedvomno najbolj znano nemško avtomobilsko ime, človek, ki ima za seboj dolgo in precej raznoliko poklicno kariero, v kateri je bilo kar nekaj vzponov in tudi kakšen padec. V vsakem primeru je Zetsche, katerega najbolj očitno zunanji znak so njegovi košati brki, bistveno pripomogel k temu, da je Daimler AG že nekaj let v zelo dobrem poslovno-finančnem stanju. Na svojem kontu je v zadnjem času zbral kar precejšnje število omembe vrednih plusov.

Stuttgartski avtomobilski velikan, ki ima v svojem lastniškem objemu tudi tovarno in avtomobilsko znamko Smart, je v približno enajstih letih dohodek povečal za več kot 60 odstotkov, medtem ko se je čisti dobiček v enakem obdobju povečal za približno dvakrat. Po skoraj desetletju prevlade je leta 2016 po obsegu prodaje prehitel münchenski BMW, velikega tekmeca, ki skupaj z Audijem sestavlja t.i. germansko premijsko falango. In ugodne številke so tisto, kar najraje slišijo lastniki oziroma delničarji, vse drugo kmalu zatone v pozabo.

Vsekakor je pozabljeno – morda še ne povsem – dejstvo, da je moral Zetsche pred nedavnim na zagovor k nemškemu transportnemu ministru zaradi obtožb, da so bili tudi Mercedesi ‘okuženi’ z enakim virusom kot številni avtomobili korporacije Volkswagen – sporno programsko opremo, ki je povzročila afero Diesel-Gate. Zaradi tega je tovarna vpoklicala več kot milijon vozil, končni izvid kljub vsemu še ni znan. Pred kakšnimi petimi leti se je zapletel tudi v precej neprijeten spor s predstavnikom zaposlenih in pri tem potegnil kratko, saj so mu pogodbo podaljšali zgolj za tri namesto za pet let. Pa vendar je bolj ali manj očitno, da je bilo plusov več kot minusov.

Prav Zetsche, na krmilu korporacije od leta 2006, je bistveno pripomogel k temu, da se je Daimler oziroma Mercedes-Benz kolikor toliko nepoškodovan izvlekel iz zgodbe, ki se je imenovala DaimlerChrysler. Sodelovanje dveh znanih avtomobilskih imen je bilo podobno ponesrečenemu zakonu, čeprav je oče te poroke, sedaj že pozabljeni Jürgen Schrempp, govoril o poslu stoletja. Vprašanje je, koliko je Zetsche pripomogel k temu, da je Daimler AG pred leti, ko Tesla še ni bila tako znana hiša kot je sedaj, kupil lastniški delež in ga že čez nekaj let zelo zelo dobro prodal. Gotovo pa je imel pomembno ali najpomembnejšo vlogo pri tem, da so avtomobili trikrake zvezde tudi očem postali veliko dopadljivejši kot kdajkoli doslej, kar je pogoj tržnega uspeha. A nekaj je povsem nesporno – njegov naslednik ne bo imel lahkega dela.

***

Porscheji so ostali brez dizelskega pogona in to ni izjemno presenečenje.

Tudi naslednja novica, tako kot ona zgoraj, ni kakšno izjemno presenečenje: nemški Porsche, sicer sestavni del konglomerata Volkswagen (VW), je sporočil, da se odpoveduje dizelskemu pogonu. Glede na to, da že skoraj osem mesecev ne sprejema naročil za Porscheje s tem pogonom, je bilo na dlani, da dizlu v Zuffenhausnu poje navček. Zanimivo pa bo opazovati, kako se bo ta izdelovalec športnih avtomobilov, ki postaja skoraj množičen, spopadel oziroma ugodil znanim zahtevam glede izpusta CO2 v višini 95 gramov na kilometer, kar bo v EU začelo veljati čez nekako tri leta.

Diesel-Gate tako temeljito spreminja dosedanjo ponudbo pogonov pri Porscheju. Res je sicer, da se v njihovih avtomobilih niso vrteli ‘domači’ dizli, pač pa se je tovarna ponje odpravila v ne tako oddaljeni Ingolstadt, kjer je doma Audi – tudi znotraj koncerna VW. Pravzaprav je bilo precej očitno, da se je Porsche v času, ko je afera dobivala izjemne razsežnosti, nekako distanciral – češ, saj to niso naši motorji, mi s tem nimamo nič. Precej težko verjetno, kajti Matthias Müller, ki je bil v času izbruha škandala za njegovim krmilom in je kasneje postal prvi mož koncerna VW, je verjetno vedel marsikaj, a tega nikoli ni povedal in mu tudi niso uspeli dokazati. Toda dizelski motor ima pri Porscheju nekaj zanimive ‘zgodovine’.

Pred nekako dvajsetimi leti, nekako tedaj, ko je dizelski pogon postal dokaj resna opcija pri številnih avtomobilskih hišah in smo nekaj malega vedeli o terencih, o športnih terencih pa se nam še sanjalo ni, so pri Porscheju zbrani novinarski druščini sporočili: v naših avtomobilih se dizli nikoli ne bodo vrteli. No, bolj ali manj se ve, kaj se zgodilo oziroma dogajalo nekaj kasneje. Denimo tudi to, da je postal Cayenne najbolje prodajani Porsche in da je bilo kupcev, ki so hoteli imeti dizelski pogon, več kot onih z bencinskim …

Janez Kovačič