Avtomobilski teden 37, 2019 Avtomobilski teden 37, 2019
Šef Nissana odhaja Že vse od lanskega novembra, ko so na Japonskem priprli Carlosa Ghosna, predsednika zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, se zlasti Nissan ne more izviti... Avtomobilski teden 37, 2019

Hiroto Saikawa bo od 16. septembra zgolj Nissanova preteklost.

Šef Nissana odhaja

Že vse od lanskega novembra, ko so na Japonskem priprli Carlosa Ghosna, predsednika zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, se zlasti Nissan ne more izviti iz klopčiča težav oziroma zadreg. Sedaj se morda bo, kajti sedanji direktor uprave Nissana, Hiroto Saikawa, bo 16. septembra odstopil. Na splošno velja, da bo japonska tovarna s tem dokončno počistila z obdobjem, ki ga je zaznamoval sporni Carlos Ghosn.

Hiroto Saikawa je na čelu Nissan od leta 2017, tja ga je postavil prav Carlos Ghosn in zaradi tega je veljal za ‘njegovega’ človeka. Po tistem, ko so Ghosna spravili v pripor, pri čemer naj bi glavno vlogo pri vsem tem odigral prav Saikawa, je šlo z Nissanom precej navzdol. Letošnji poslovni rezultati so slabi ali bistveno slabši od lanskih, pri čemer ni povsem jasno, ali je to posledica škandala ali pa gre za druge, veliko globlje in bolj problematične razloge. Saikawa naj bi torej odstopil, bremeni ga dejstvo, da si je menda nezakonito izplačal okoli 390 tisoč evrov. Kot je dejal, bo ta denar vrnil in odstopil.

Ves čas od aretacije Carlosa Ghosna, ki je imel vse niti v svojih rokah, je jasno, da v zakonu Renault-Nissan ni pravega sožitja. Videti je, da je največja ovira predvsem kapitalska povezanost na relaciji Renault-Nissan. Francozi so lastniki 43,6 odstotka Nissana, Japonci imajo v svojih rokah zgolj 15 odstotkov Renaulta. Položaj je neuravnotežen, kajti v Nissanu ima francoski partner veliko besede, v Renaultu pa japonski tako rekoč nič. Tudi zaradi tega naj bi propadlo poletno povezovanje med FCA in Renaultom, pri čemer je bolj ali manj očitno, da je Renaultu več do ohranitve japonske zveze kot povezave z italijansko-ameriškim koncernom. Kakorkoli že, z odhodom Saikawe se končuje še eno poglavje v aferi, ki pretresa francosko-japonsko avtomobilsko zvezo.

***

31. oktobra se bo za dan ali dva ustavila proizvodnja Minijev v angleškem Oxfordu.

Brexit ustavlja proizvodnjo avtomobilov

Naš dragi Brexit se že tako dolgo zapleta, da bi se moral zaplesti v nerazpletljiv klobčič. Nekaj k temu v zadnjih prispevata tudi BMW s svojim Minijem in japonska Toyota.

BMW tako sporoča, da bo verjetno 31. oktobra začasno ustavil proizvodnjo Minijev v svoji tovarni v angleškem Oxfordu – točno na dan, ko naj bi Združeno kraljestvo vendarle izstopilo iz EU. Tovarna naj bi stala tudi naslednji dan, torej 1. novembra, če se pač uresniči trdi Brexit, pravijo pri BMW. Tako so se odločili, da bi se ali se bodo izognili morebitnim logističnim težavam, ki jih prinaša odhod VB iz EU. Na ta račun je dal BMW na ‘stran’ tudi okoli 300 milijonov evrov, kajti vsak zastoj pomeni tudi izgubo zaslužka oziroma denarja. No, k temu se pridružuje še japonska Toyota, ki je objavila, da bo na dan uresničitve Brexita – takšnega ali drugačnega – ustavila proizvodnjo v Burnastonu. Tam nastajata Avesis in Corolla.

***

IAA 2019: avtomobilske tovarne kličejo na pomoč.

IAA: pomagajte nam!

Letošnji frankfurtski avtomobilski salon IAA sicer prinaša kar nekaj novosti, a se zdi, da je novo in hkrati staro tudi to, da se salonom, kot smo jih poznali doslej, čas nekako izteka. Manjkale so kar številne avtomobilske hiše, ki preračunavajo stroške oziroma smisel pojavljanja, ker pač domnevajo, da so se okoliščine temeljito spremenile. In morda je (ali je bilo) za letošnji IAA značilno še nekaj – kar združeni pozivi avtomobilskih hiš oblastem oziroma vladam, naj jim pomagajo pri uveljavljanju električne mobilnosti.

Vemo, kaj je pričakovano: do 2021 naj bi se povprečni izpust CO2 zmanjšal na vsega 95 gramov na kilometer. Upoštevaje dejstvo, da je bil lani v povprečju 120,6 gramov na kilometer oziroma se je glede na leto prej celo povečal, je to bolj ali manj misija nemogočega. Še več: do leta 2030 naj bi se povprečni izpust tega toplogrednega plina zmanjšal za nadaljnjih 37,5 odstotka. Prav zaradi tega je bil Carlos Tavares, šef koncerna PSA, zelo jasen: »Hočemo uresničiti cilje kar najhitreje, toda dejstvo je, da to zahteva tudi sodelovanje drugih. Sprememba je 360-stopinjska.« Tudi iz ust drugih je bilo slišati podobne pozive, pri čemer je jasno, da imajo v mislih predvsem vlade, ki jim bodo morale priskočiti na pomoč. Po svoje tudi slovenska.

Janez Kovačič